Brezglutenska dieta za ne-celiakaše: ja ali ne?

Ali je brezglutenska dieta zdrava za ljudi, ki nimajo celiakije?

Brezglutenska dieta

Da je brezglutenska dieta edina možnost preživetja celiakašev vemo vsi. Vendar pa velikokrat dobim vprašanje, ali je brezglutenska dieta zdrava tudi za ljudi, ki nimajo celiakije. Vedno odgovorim, da naj vsak jé tisto, kar mu paše. Vendar je pri tem potrebno paziti, da je ta hrana raznolika in se z njo zaužijejo vsa potrebna hranila. Pa naj bo to brezglutenska ali veganska hrana, hrana brez ogljikovih hidratov ali neka čisto tretja dieta.

Predvidevam, da se je tudi marsikdo od vas že vsaj enkrat znašel na mojem mestu. Zato sem se odločila, da malo prebrskam po internetu in zberem čimveč informacij o tem, kaj pravzaprav res pomeni brezglutenska dieta za tiste, ki se jim je, glede na zdravniško kartoteko, ni treba držati.

Zakaj jesti brez glutena, če nimaš celiakije?

Prvi odgovor, ki verjetno marsikomu pade na pamet ob tem vprašanju je, ker je to trenutno moderno. Čeprav se mi zdi, da ta modna muha zadnje čase maha samo še z enim krilom, pa je to najverjetneje še pred kratkim res bil razlog večine. Na splošno je javnost v nekem trenutku začela dojemati gluten kot sovražnika, brezglutensko dieto pa kot zdrav slog življenja, ki popravi vse težave. Od prebavnih do kožnih, pa najbrž še zakonskih. K vitalnosti modne muhe je zagotovo veliko prispevala tudi razširitev brezglutenske ponudbe, saj so izdelki brez glutena prišli bolj ali manj v vsako trgovino, tudi v tiste najmanjše lokalne. Vedno več ljudi se je začelo samo-diagnosticirati s preobčutljivostjo na gluten, ker so po uvedbi brezglutenske diete ugotovili, da imajo boljšo prebavo. To so, glede na podatke na internetu, trije glavni razlogi, zakaj se ljudje, ki nimajo celiakije odločajo za brezglutensko dieto.

Ali brezglutenska dieta resnično pomaga?

Veliko ljudi pravi, da so po poskusni uvedbi brezglutenske diete ugotovili, da se bolje počutijo. Mnogim izginejo tudi marsikateri simptomi, ki so značilni za celiakijo, kljub temu, da te bolezni nimajo potrjene. Ampak ali je to res mogoče?

V ta namen so leta 2011 so v Avstraliji testirali učinke brezglutenske diete na ljudi, ki nimajo celiakije. Polovica testirancev je prejemala brezglutensko dieto, ostali pa placebo (to pomeni, da so mislili, da jedo hrano brez glutena, pa je v resnici niso). Rezultati raziskave niso podali točnega odgovora glede mehanizma. So pa ugotovili, da je brezglutenska dieta pri nekaterih posameznikih zmanjšala simptome kot so napihnjenost, mehkejše blato in utrujenost, čeprav ti niso imeli celiakije.

Leta 2017 je bila objavljena raziskava o občutljivosti na gluten in/ali pšenico, ki ni povezana s celiakijo. Preučevali so vpliv brezglutenske diete na spremenjeno funkcijo črevesja, sindrom razdražljivega črevesja in spremembe v mikroflori prebavil. Ugotovili so, da je aktivacija imunskega sistema in posledična poškodba tankega črevesa zaradi zaužitja glutena možna tudi pri posameznikih, ki nimajo celiakije.

Možno je torej ne samo, da brezglutenska dieta pomaga pri različnih stanjih povezanih s prebavili, ampak tudi, da je mehanizem preobčutljivosti enak kot pri celiakiji. To pomeni, da so lahko te vrste preobčutljivosti čisto enako resne kot je celiakija.

Vpliv brezglutenske diete na avtizem, epilepsijo in shizofrenijo

Tudi to smo že slišali, da brezglutenska dieta izboljša bolezenska stanja, ki niso povezana s prebavili. Kakšna pa je razlaga v tem primeru?

Avtizem: nekatere študije predlagajo, da je pri avtistih visoka možnost reakcije imunskega sistema na gluten, ker to bolezen velikokrat spremljajo povišane krvne koncentracije IgG protiteles za antigliadin. Ker pa zaenkrat še niso našli prave povezave, tega ne morejo trditi z gotovostjo in bo zato potrebno še malo raziskovanja.

Epilepsija: v študiji leta 2016 so preiskovali povezavo med epilepsijo in celiakijo na 113 bolnikih. Ugotovili so, da je zraven epilepsije imelo celiakijo 6% bolnikov. Po uvedbi brezglutenske diete so napadi epilepsije izginili pri 6 od 7 bolnikov in ti niso več potrebovali zdravil.

Shizofrenija: da bi povezali shizofrenijo in celiakijo je bilo izvedenih več manjših študij. Ugotovili so, da je možnost za pojav protiteles povezanih s celiakijo pri shizofrenikih večja kot običajno. Zato je možno, da se bolezensko stanje ob uvedbi brezglutenske diete izboljša, vendar res zgolj pri tistih, ki imajo v krvi prisotna protitelesa. Ampak bo tudi v tem primeru potrebnih še kar nekaj raziskav, da bodo lahko karkoli z gotovostjo trdili.

Vsi ti podatki torej ne pomenijo, da brezglutenska dieta pozdravi avtizem, epilepsijo in shizofrenijo, kot marsikdo zmotno misli. Vse kar lahko na podlagi teh podatkov rečemo, je zgolj to, da je pri teh bolnikih možnost celiakije večja.

Brezglutenska dieta nikomur ne škodi

Velikokrat dobim vprašanje tudi, ali je brezglutenska dieta škodljiva, če nimaš celiakije ali preobčutljivosti na gluten.

Odgovor je zagotovo ne.

Veliko ljudi jé hrano, ki je naravno brez glutena ali v svojo prehrano vključujejo minimalne količine glutena. Dober primer je večina Azije, kjer je glavno žito riž in ne pšenica. Popolnoma mogoče se je zdravo prehranjevati in ne uživati glutena. Vendar pa obstajajo izjeme!

Kakšna so tveganja pri brezglutenski dieti?

Če se držimo brezglutenske diete, se moramo zavedati, da z neustrezno raznolikostjo prehrane lahko škodujemo svojemu zdravju. To velja tako za celiakaše in ljudi s preobčutljivostjo, kot za vse, ki jedo brez glutena zaradi lastne želje.

Pomanjkanje hranil: če iz prehrane izključimo gluten, je velika možnost, da bomo hkrati izločili tudi nekatera pomembna hranila kot so železo, kalcij, vlaknine, tiamin, riboflavin in niacin. Vse to namreč najdemo v polnozrnatih žitih kot je pšenica in drugih živilih, ki vsebujejo gluten. Dober primer so razni kosmiči, ki imajo dodanih veliko vitaminov.

Vlaknine: večina brezglutenskih izdelkov ima zelo nizko vsebnost vlaknin. Te lahko nadomestimo z uživanjem leče, fižola in še katerega drugega brezglutenskega živila. Vendar je za to potrebno kar nekaj načrtovanja.

Študija iz leta 2017 pravi, da je tveganje za pojav srčno-žilnih boleznih pri ljudjeh, ki se držijo brezglutenske diete višje. Razlog zato je neuživanje polnozrnatih živil, ki imajo pozitivne učinke na srce.

Veliko brezglutenskih izdelkov ima tudi višjo vsebnost maščob, sladkorja in so bolj kalorični. To lahko posledično vodi do pridobivanja telesne teže. Mnogi prehranski strokovnjaki zato opozarjajo, da je gluten škodljiv samo za ljudi s celiakijo in preobčutljivostjo!

Čeprav gluten sam po sebi ni esencialen in ni pogoj za zdravo prehrano, pa so zelo pomembna hranila, ki jih živila z glutenom prinašajo. Če torej ni razloga za izločitev glutena iz prehrane, tega ne storiti. Veliko ljudi se odloči za brezglutensko dieto na podlagi premalo informacij in si lahko posledično stori veliko več škode kot koristi.

Uvedba brezglutenske diete

Če nimaš celiakije in po vsem tem še vedno razmišljaš o uvedbi brezglutenske diete, potem moraš najprej storiti naslednje stvari:

  • če trpiš zaradi težav s prebavili, kot so napihnjenost, napenjanje, težave z odvajanjem blata, bolečinami itd., se najprej pogovori s svojim zdravnikom. Za te težave je lahko odgovornih več različnih bolezenskih stanj
  • brezglutenske diete ne smeš uvajati pred testiranjem za celiakijo, saj lahko to vodi do lažno negativnih rezultatov
  • pred uvedbo brezglutenske diete je potrebno govoriti s prehranskim strokovnjakom, ki nam pove kako in s katerimi živili v prehrano vnašamo vsa potrebna hranila
Brezglutenska dieta

Kaj je torej odgovor na vprašanje, ki smo si ga postavili na začetku?

Brezglutenski izdelki zagotovo niso škodljivi za ljudi, ki nimajo celiakije ali preobčutljivosti. Kljub temu pa pretirano izločanje glutena iz prehrane brez konkretnega razloga ni pametno, še posebej v primeru, ko hrana, ki jo uživamo, ni dovolj raznolika in z njo ne vnašamo v telo vseh hranil, ki jih potrebujemo za normalno delovanje. Pri brezglutenski dieti je torej glavnega pomena dobra informiranost, veliko načrtovanja in predvsem uživanja ob hrani, ki je zdrava, sveža, okusna in se po njej dobro počutimo!

Recept: Najboljši brezglutenski krofi

Krofi brez glutena

Vsako leto ista zgodba. Ko pride čas pusta, začnemo vneto razmišljati kako bomo letos spet poskušali narediti brezglutenske krofe.

Eno leto nam uspe, da so dokaj mehki, drugo leto so malo manj mehki, ampak imajo okrog črto, za katero se tolažimo, da je “krancl”, a je v resnici samo posledica minimalne količine olja v ponvi. Spet tretje leto ne uspe nič in se moramo zadovoljiti s krhkimi flancati, vsako četrto pa si rečemo, da bomo raje na dieti.

Naš letošnji poskus

Mi smo prvo rundo letošnjih krofov spekli prejšnjo soboto. Jaz (sicer gromozanska ljubiteljica krofov) sem nad tem, da bom še kdaj jedla pravi krof, obupala že nekaj let nazaj in sem se medtem, ko se je mama lotila priprave, raje učila.

Izhodišče letošnjih krofov je bil recept, ki sem ga z vami delila že lani, se je pa mama odločila, da par stvari spremeni. V testo je dala eno celo jajce (v originalnem receptu za krofe so namreč samo rumenjaki) in žličko ksantana. Prav tako se je odločila, da letos ne bo delala kroglic, temveč bo testo samo razvaljala in izrezala kroge s kozarcem. Če smo čisto iskreni, upanja, da bodo res dobro uspeli, ni imel nihče pri hiši.

Sledilo je presenečenje

Zelo sem bila jezna, ko sem med vnetim učenjem slišala iz kuhinje neko vriskanje in kričanje, da naj vsi pridemo pogledat krofe. Mislila sem si, da je spet polomija.

Potem pa pridem v kuhinjo in zagledam tole:

Krofe. S krancli. Ki niso bili tam zaradi manj kot 1 cm olja.

Okej okej, ampak a bo tudi okus dober?

Glede na to, da je mama spekla nekaj več kot 20 krofov in je naslednje jutro dočakal en sam sramežljivček, lahko predvidevate, da je okus sovpadal z izgledom.

Mamo sem nato morala 2 dni prepričevati, da mi je pustila recept deliti z vami!

Recept za najbolj mehke, “žvečljive” in izjemno okusne brezglutenske krofe, ki IMAJO KRANCLE najdeš v nadaljevanju.

Sestavine:

Postopek:

Kvas pristavimo v malo mleka z žličko sladkorja.

Moko presejemo, dodamo umešano jajce z rumenjakoma in vsemi ostalimi sestavinami. Mešamo z mešalnikom, če je mogoče, s kuhinjskim robotom, saj je tako najlažje. Če vidimo, da je testo pregosto, dodamo še malo mlačnega mleka. Testo mora biti lepo prožno – mehko. Enako kot za navadne krofe! Ko je testo dobro premešamo, ga pustimo vzhajati v posodi, da naraste na 2-kratno količino.

Še enkrat premesimo testo in ga prenesemo na dobro pomokan prt. Testo razvaljamo na dober centimeter debelo. Izrežemo krofe s kozarcem in jih pustimo vzhajati približno 1 uro. Medtem segrejemo olje na 160°C. Temperatura je izjemno pomembna!

Krofe polagamo v olje s tisto stranjo, ki je vzhajala (potrebno jih je obrniti, da se “zgornji” del krofa najprej potopi v olje). Pokrijemo ponev in pokrite krofe pečemo 3 minute, nato jih odkrijemo, obrnemo in pečemo še 3 minute na drugi strani.

Testo, ki ostane “med” krofi, narežemo in spečemo enako kot krofe. Tako dobimo zelo dobre flancate!

Ko se krofi ohladijo, jih napolnimo z domačo (ali kupljeno 😉 ) marelično marmelado (ki ji lahko primešamo žličko ruma) ter posujemo s sladkorjem v prahu.

Nato pa uživamo v najboljših brezglutenskih krofih!

Prijetno ustvarjanje in dober tek!

*Dopolnitev (21.2.2019)

Krofi brez glutena

Veliko vas je pisalo, če lahko dobite recept še za krofe polnjene z vanilijo in oblite s čokolado.

Recept ni čisto nič posebnega, krofi se spečejo popolnoma enako, namesto marmelade in sladkorja v prahu potrebujete le vanilijev puding, čokolado in kokos.

Sestavine:

Postopek:

Po navodilih na embalaži skuhajte puding iz polovice vrečke (ne pozabite dati na polovico tudi ostalih sestavin!). Ko se puding skuha, moramo paziti, da se ne začne strjevati. Takoj ga napolnimo v brizgo in začnemo polniti krofe. Brizgo enostavno zapičimo v sredino krofa in iztisnemo vanj malo pudinga (medtem lahko “pomigamo” malo levo-desno, da gre v krof več polnila).

Krofi brez glutena

Nato v mikrovalovki (ali na vodni kopeli) stopimo 100 g čokolade. V stopljeno čokolado pomakamo krofe enega za drugim, nato pa jih posujemo še z malo kokosa, preden se čokolada strdi.

Tako, krofi, ki so skoraj kot slavni trojanski, le da ti brez glutena, so pripravljeni! Dober tek! 🙂

IZDELKI UPORABLJENI V TEM RECEPTU

Recept: Domača granola brez glutena

Najboljša granola brez glutena

Granola je odlična izbira za zajtrk ali malico, pa tudi večerjo. Meni osebno je najboljša z jogurtom, mlečnim ali veganskim, paše pa tudi k mleku ali rastlinskemu napitku. Zraven lahko v skodelico dodamo še razno sadje, sveže ali zamrznjeno, lahko pa naš jogurt ali mleko s sadjem že predhodno zmiksamo v smoothie, ter si nato z granolo pripravimo odličen “smoothie bowl”.

Na trgu je veliko granol, a redke so brez glutena. Večina jih vsebuje oves, kr pomeni, da za večino celiakašev niso primerne, prav tako pa so večinoma polne sladkorja in nepotrebnih umetnih snovi. Če si pa granolo pripravimo doma, pa to pomeni, da jo lahko prilagodimo popolnoma po svojem okusu!

Danes bom z vami delila dve verziji granole, ki vam lahko služita kot osnovna recepta, po kateri lahko pripravite popolnoma unikatne granole s svojimi najljubšimi sestavinami!

Obe verziji sta brez glutena (seveda, če izberemo prave sestavine!) in veganski 🙂

Granola s Chia semeni in brusnicami

Sestavine:

Postopek

  1. Prižgemo pečico in jo segrejemo na 160°C.
  2. Najprej pripravimo tekočo zmes, ki bo služila kot “lepilo” za našo granolo. V manjši lonec damo kokosovo olje, agavin sirup in vanilijo. Do rahlega vretja segrejemo na nizkem do srednjem ognju.
  3. Kvinojo damo v cedilo in jo pod pipo spiramo dokler se ne neha peniti. Pene, ki izhajajo so saponini in lahko povzročajo napenjanje, zato je bolje, da jih pred peko speremo iz kvinoje. Mokra kvinoja se bo tudi lepše spekla in ne bo tako zelo trda.
  4. V večjo posodo damo orehe, mandlje, sprano kvijono, sončnična semena, sveže mleta lanena semena, chia semena in sol. Prelijemo s tekočo zmesjo olja, sirupa in vanilije ter dobro premešamo.
  5. Zmes enakomerno porazdelimo po pekaču na katerega smo dali papir za peko.
  6. Granolo nato pečemo 25-30 minut na 160°C.
  7. Granolo vzamemo iz pečice in dodamo brusnice ter kokosove kosmiče.
  8. Granolo damo v pečico še za 8 minut.
  9. Počakamo, da se ohladi in že jo lahko poskusimo! 🙂

Granola s čokolado in lešniki

Sestavine:

Postopek

  1. Prižgemo pečico in jo segrejemo na 160°C.
  2. Najprej pripravimo tekočo zmes, ki bo služila kot “lepilo” za našo granolo. V manjši lonec damo kokosovo olje, agavin sirup, kakav in vanilijo. Do rahlega vretja segrejemo na nizkem do srednjem ognju.
  3. Kvinojo damo v cedilo in jo pod pipo spiramo dokler se ne neha peniti. Pene, ki izhajajo so saponini in lahko povzročajo napenjanje, zato je bolje, da jih pred peko speremo iz kvinoje. Mokra kvinoja se bo tudi lepše spekla in ne bo tako zelo trda.
  4. V večjo posodo damo oluščene in popražene lešnike, mandlje, sprano kvijono, sončnična semena, sveže mleta lanena semena, chia semena in sol. Prelijemo s tekočo zmesjo olja, sirupa in vanilije ter dobro premešamo.
  5. Zmes enakomerno porazdelimo po pekaču na katerega smo dali papir za peko.
  6. Granolo nato pečemo 25-30 minut na 160°C.
  7. Granolo vzamemo iz pečice in dodamo kokosove kosmiče.
  8. Granolo damo v pečico še za 8 minut.
  9. Počakamo, da se dobro ohladi, vmešamo čokoladne kapljice (če ne bomo počakali, da se dobro ohladi, se bodo kapljice stopile) in že jo lahko poskusimo! 🙂

Če uporabljamo neoluščene in nepražene lešnike:

Jaz ponavadi uporabljam domače lešnike, ki so, seveda, neoluščeni in nepraženi. Praženi in oluščeni lešniki imajo veliko bolj bogat in oreškat okus, zato vam predlagam, da jih ne zgolj izluščite iz trde lupine, temveč tudi iz tiste tanke, ki se nahaja neposredno na lešniku.

  1. Pečico segrejemo na 175°C.
  2. Lešnike, ki smo jim odstranili trdo lupino enakomerno razporedimo po pekaču s papirjem za peko.
  3. Pečemo 15 minut.
  4. Lešnike vzamemo iz pečice, še vroče damo na sredino sveže krpe, robove krpe primemo skupaj, da naredimo nekakšno culjico. Z eno roko držimo krpo skupaj, z drugo pa drgnemo po krpi tam, ko so lešniki.
  5. S tem smo ločili lešnike od njihove lupine in pripravljeni so za uporabo v granoli! 🙂

Shranjevanje

Ohlajeno granolo damo v posodo s pokrovom in jo hranimo na sobni temperaturi. Ne vem kako dolgo po tem jo lahko še uporabljamo, ker je pri nas vedno zmanjka v manj kot 3 dneh 🙂 Predvidevam pa, da je ta čas kar precej dolg in boste jo najverjetneje pojedli že dolgo pred tem 🙂

Ko ugotovite, kateri okusi granole vam najbolj ustrezajo, si lahko naredite pravo malo tradicijo in vsak vikend pripravite granolo za naslednji teden tako, da primerno povečate količino sestavin.

Prijetno ustvarjanje in dober tek!

IZDELKI UPORABLJENI V TEM RECEPTU

Celiakija: miti in resnice

Kaj o celiakiji drži in kaj je izmišljeno?

Celiakija prihaja v paketu s kupom informacij o tem, kaj se sme in kaj je prepovedano. Ampak vse te informacijo morda niso pravilne! O celiakiji obstaja mnogo “trditev”, ki niso nujno resnične in lahko zato marsikoga zmedejo. Še posebej tiste, ki so v svetu brezglutenske diete novi. Zato smo tukaj zbrali nekaj najpogostejših mitov o celiakiji, ki utegnejo biti v pomoč vsem, ki živijo s to boleznijo.

“Celiakija je redka bolezen”

MIT! Sodeč po novih raziskavah ima kar 1 od 100 evropejcev celiakijo. To je mnogo več, kot so včasih predvidevali. Napačne negativne diagnoze so izjemno pogoste in raziskave ocenjujejo, da približno 500.000 ljudi, ki trenutno trpi za simptomi celiakije, še niso bilo diagnosticiranih.

“Celiakija je alergija na hrano”

MIT! Celiakija ni niti alergija na hrano niti intoleranca. Celiakija je avtoimunska bolezen pri kateri uživanje glutena povzroči poškodbe tankega črevesa. Prav tako lahko prizadane druge organe in dele telesa.

“Celiakijo imaš samo, če imaš drisko”

MIT! Celiakija je bolezen, ki ima mnoge simptome in lahko prizadane različne dele telesa. Prav tako se simptomi in njihova intenzivnost razlikujejo med posameniki. Več o simptomih celiakije lahko prebereš tukaj.

“Samo otroci lahko dobijo celiakijo”

MIT! Celiakija se lahko razvije in diagnosticira pri katerikoli starosti. Lahko se razvije ob prvi vključitvi glutena v hrano, v starosti ali nekje vmes. Celiakijo se pogosto diagnosticira v starosti med 40 in 60 let, povprečna starost, pri kateri se postavi diagnoza, pa je 13 let.

“Celiakija lahko z leti izzveni”

MIT! Oh, če bi dobila 1€ vsakič, ko mi je kdo rekel, da pozna nekoga, ki je imel celiakijo, “zdaj je pa več nima”… Celikija je bolezen, ki traja vse življenje! Brezglutenska dieta je edino zdravilo za celiakijo, ki pa zdravi zgolj simptome in ne same bolezni. Takoj, ko se začne gluten spet uživati, se bodo simptomi vrnili, tanko črevo pa bo spet poškodovano. Ko smo na brezglutenski dovolj časa, da si črevesne resice opomorejo, je test za celiakijo negativen. Prav tako v krvi ni protiteles, saj v organizmu ni glutena, na katerega bi moral imunski sistem odreagirati. Nikakor pa to ne pomeni, da bolezni več ni!

“Če na deklaraciji piše, da je izdelek iz obrata, ki predeluje živila z glutenom, ni varen za celiakaše”

RESNICA! Tudi če izdelek ne vsebuje sestavin z glutenom, a je proizveden v obratu, ki predeluje gluten na istih linijah, obstaja možnost, da izdelek vsebuje gluten.

“Če imaš celiakijo, lahko uporabljaš samo kozmetiko, ki je certificirano brez glutena”

DELNO RESNICA, DELNO MIT! Sama definicija kozmetičnega izdelka nam pove, da ta ne more prehajati skozi kožo v kri, zato so vsi izdelki iz tega stališča varni. Problem pa nastane pri izdelkih, ki jih lahko iz takega ali drugačnega razloga zaužijemo. To so na primer šminke in drugi izdelki za ustnice, kreme za roke, maskare in senčila (ker so v stiku s sluznico in lahko prehajajo v sistemski obtok). Prav tako so problematični šamponi in geli za prhanje za otroke! Ti namreč med umivanjem lahko hitro kaj spravijo v usta in to tudi zaužijejo. Gluten velikokrat vsebujejo naravni kozmetični izdelki, zato moramo biti pri njih še posebej previdni.

Pri kozmetičnih izdelkih, ki med sestavinami nimajo navedenih sestavin, ki neposredno vsebujejo gluten in jih ne bomo uporabljali blizu ust in sluznice, strah tako ni potreben. Je pa pametno uporabljati brezglutenske izdelke za nanos na ustnice in oči, ter na tiste dele telesa, ki dnevno večkrat pridejo v stik z usti

“Samo ena drobtinica glutena ti pa že ne škodi”

MIT! Že minimalna količina glutena je dovolj za aktivacijo imunskega sistema celiakaša. Zato je izjemno pomembno, da pri pripravi hrane upoštevamo naslednje nasvete:

  • posode in pribor za kuhanje imamo spravljene ločeno od tistih, ki jih uporabljamo za pripravo hrane z glutenom
  • za cvrtje ne smemo uporabljati olja v katerem se je pripravljala hrana z glutenom
  • uporabljamo lahko samo čisti žar in ločen toaster (ali vrečke za toaster)
  • uporabljamo ločene deske za rezanje in kuhinjske površine pred začetkom kuhanja vedno temeljito očistimo
  • marmelade, masla, gorčiče, majoneze in druga živila, v katera posegamo s potencionalno kontaminiranim priborom, moramo vedno imeti ločena

“Tudi če ima restavracija brezglutenski meni, hrana vseeno ni nujno varna”

RESNICA! Samo brezglutenski jedilnik ni nujno zagotovilo, da bomo dobili varen obrok. Žal je veliko restavracij v svoj jedilnik dodalo brezglutenske jedi zgolj z razlogom, da popestrijo svojo ponudbo, niso pa se podučili o pripravi te hrane. Sami vemo, da priprava varnega brezglutenskega obroka v mešani kuhinji ni enostavna, v restavraciji, ki ima kuhinjo z XY številom ljudi, ki mora pripraviti še 3-krat toliko hrane naenkrat, pa je to še veliko težje. Zato je res pomembno, da se predhodno pozanimamo o njihovem znanju, ozaveščenosti in pogojih kuhinje. Najbolj varne so tiste restavracije, ki imajo kuhinjo ločeno, seveda pa nam lahko pripravijo varen obrok tudi drugi, če se znajo potruditi in vedo na kaj morajo biti pozorni.

Če ti poznaš še kakšen mit, ki so ti ga hoteli “prodati” odkar imaš celiakijo, ga zapiši v komentar! 🙂

Povzeto po Coeliac.org.uk in Beyondceliac.org

Recept: Brezglutenski kruh iz kruhomata

Osnovni recept za brezglutenski kruh iz kruhomata

Brezglutenski kruh je najlažje narediti v kruhomatu. Ne porabite veliko posod, ne vzame veliko časa, postopek je pa tako enostaven, da lahko uspe popolnoma vsakemu.

Osnovna stvar, ki jo moramo vedeti pri preki brezglutenskega kruha v kruhomatu je ta, da ga pečemo na osnovnem programu (ponavadi po številko 1 oz. “basic program”) in NE na programu za brezglutenski kruh. Zakaj je temu tako, vam ne morem razložiti, vem samo to, da nam na brezglutenskem programu kruh še nikoli ni uspel tako dobro, kot na osnovnem.

Zaupala vam bom osnovni recept, pri katerem lahko uporabljate poljubne moke in kombinacije. Dodate lahko razna semena, beljakovinske moke ali vlaknine, popolnoma po vaši želji.

Sestavine

  • 350 dag brezglutenske moke
  • 350 dag vode
  • 2 žlici olivnega olja
  • 1 majhna žlička soli
  • 1 majhna žlička sladkorja
  • 1/5 kocke svežega kvasa ali prb. 8g suhega kvasa

Postopek

Vse sestavine damo v posodo kruhomata, ki smo jo prej namastili z oljem (še posebej se potrudimo pri lopaticah, ki gnetejo kruh, da gredo potem lažje iz kruha). Nastavimo program in pričnemo peči. Ko je kruh pečen, ga vzamemo iz posode, ko se nekoliko ohladi, pa s priloženo paličico potegnemo ven še lopatice za gnetenje.

Naša najljubša kombinacija mok

Po tem receptu smo spekli že bolj ali manj vse brezglutenske kruhe – ajdovega, belega, koruznega, mešanega, s semeni…

Ampak naša najljubša kombinacija je naslednja:

Brezglutenski kruh iz kruhomata se na osnovnem programu peče nekaj več kot 3 ure, potem pa lahko uživamo v svežem kosu domačeha kruha brez glutena!

Ko je kruh popolnoma ohlajen, ga dajte v vrečko, kjer bo ostal mehkejši dalj časa. Če imate v kuhinji bolj vroče, pa predlagam, da ga položite še v hladilnik, da se na njem ne pojavi plesen. Ko postane kruh čez nekaj dni bolj suh, ga popečite v opekaču za kruh (toasterju) in bo spet odličen! Če pojeste bolj malo kruha, pa ga lahko narežete tudi na rezine in vsako posebej date v zamrzovalnik, potem pa kos odmrznete v toasterju, ko ga potrebujete.

Dober tek!

IZDELKI UPORABLJENI V TEM RECEPTU

Recept: Jesenski krofki z jabolki in cimetom

Pečeni veganski in brezglutenski krofki

Takoj, ko se temperature zjutraj spustijo pod 10 stopinj, je čas, da se v kuhinji začnejo peči peciva s cimetom. To je pravilo!

Meni najljubša jesenska kombinacija so zagotovo jabolka in cimet. Ker so pite in štruklji že preveč “navadni”, sem se včeraj zjutraj na hitro odločila, da bi verjetno bila dobra ideja to kombinacijo uporabiti v krofkih. Pa ne pustnih, ampak tistih ameriških, z luknjo na sredini.

Recept je nastajal sproti in nisem imela veliko upanja, da bo končni rezultat sploh užiten. Ampak očitno se tudi jesenski čudeži dogajajo, ker so bili krofki noro dobri!

Penasti, mehki, sočni in ne preveč sladki, saj sem namesto sladkorja uporabila le eno zvrhano žlico medu!

Za peko sem uporabila Farabellino mešanico za peciva in Schärov Mix C, ker sem ugotovila, da sta skupaj popolna kombinacija! Farabellina moka da biskvitu kompaktnost, sočnost in prepreči drobljenje, Mix C pa ga naredi bolj rahlega in omogoči, da bolj naraste.

Če te zanima, kako na hiter in enostaven način pripraviti odlično jesensko sladico/prigrizek, potem ti predlagam, da nadaljuješ z branjem! 🙂

Pripomočki

  • pekač za krofke/donuts (dobi se ga bolj ali manj v vseh večjih trgovinah)
  • ena večja posoda
  • odmerne posodice (ali kozarec 2 dcl)
  • ročni mešalnik

Sestavine

Za 8 krofkov

Postopek

Pečico segrejemo na 180°C.

V posodi najprej zmešamo vse tekoče sestavine (rastlinski napitek, med, kokosovo olje) in vanilijo. Nato počasi dodajamo presejano moko, skupaj s pecilnim praškom in cimetom. Mešamo z ročnim mešalnikom, da dobimo gosto zmes. Nato vmešamo še naribano jabolko.

Pekač namastimo s kokosovim oljem in odprtine napolnimo z maso.

Pečemo približno 10 min oz. tako dolgo, da dobijo krofki zlato barvo in če vanj potisnemo zobotrebec, na njem ni ostankov surovega testa.

Še tople posujemo z cimetovim sladkorjem.

Dober tek! 🙂

New York: brez glutena na vsakem koraku

Brezglutenska betonska džungla

Pred dobrima dvema tednoma sva se z Lukom vrnila iz dopusta v New Yorku. Tam je vse veliko – stavbe, ulice, število ljudi in ponudba brezglutenske hrane.

Za mnogo mest in držav po svetu večkrat rečemo, da so raj za celiakaše. Ampak, če so vsa ta mesta nekaj nadnaravnega, pa je New York največji približek normalnemu življenju za celiakaša.

Po več letih sem si morala vsakodnevno postaviti vprašanje kaj bi raje jedla – mehiško, italijansko, ameriško, hitro hrano ali mogoče kaj sladkega. Brezglutenska ponudba te čaka na vsakem koraku, dobiš pa lahko bolj ali manj vse kar si zaželiš. Niti približno nisva uspela preiskusiti vseh restavracij, ker jih je bilo enostavno preveč, tudi če sva šla jest dvakrat na dan. V pomoč nama je bila aplikacija “Find Me Gluten Free”, ki na zemljevidu prikazuje restavracije z brezglutensko ponudbo, hkrati pa so vse ocenjene in komentirane s strani celiakašev. Tako sva lahko na enostaven način izločila tiste, ki niso celiakašem prijazne in preiskusila tiste, ki so za nas varne.

Preiskusila sva vse od pic, burgerjev, ameriških krofov, sendvičev, solat, testenin, zrezkov in božanskih brazilskih palačink pa do smutijev in najboljše kitajske.

Odločila sva se, da obiskane restavracije in pekarne za vas zbereva na kupu, jih oceniva in poveva, kako so se nama zdele, za vse tiste, ki v prihodnosti načrtujete obisk velikega jabolka 🙂

Friedman’s

Friedman’s je veriga restavracij, ki ponuja brezglutenske sendviče in burgerje. Zraven dobiš še krompirček, ki ga cvrejo v ločenem cvrtniku. Kruh, tako za sendviče kot burgerje, je izjemno dober. Hrustljav, poln okusa in niti malo suh. Kombinacije okusov so odlične, sendviči pa dobro naloženi, tako da je Friedman’s odlična izbira za malo večjo malico čez dan.

Spletna stran: https://www.friedmansrestaurant.com

Nahajajo se na različnih lokacijah po New Yorku:

  • 132 W 31st St
  • 75 9th Ave
  • 450 10th Ave
  • 1187 Amsterdam Ave
  • 228 West 47th Street

Cena: $$

Najina ocena: 4/5

Erin McKenna’s Bakery

Popolnoma brezglutenska in veganska pekarnica, ki leži v bližini Little Italy in China Town, je biser New Yorka, ki ga mora obiskati vsak.

Midva sva preizkusila skoraj vse: ameriške krofe, sendvič piškote, sendvič mafine in cimetovo štručko. Vse je bilo božansko!

Vsi njihovi izdelki so brez glutena, brez mleka, jajc, rafiniranega sladkorja in pšenice, ter so primerni za vegane.

Spletna stran: https://www.erinmckennasbakery.com

Naslov: 248 Broome St

Cena: $

Najina ocena: 5/5

The Little Beet

The Little Beet je linija popolnoma brezglutenskih restavracij s hitro, ampak zdravo hrano. Izbirate lahko med uveljavljenimi kombinacijami (ki so večinoma sezonske) ali pa si naredite popolnoma svojo. Izbereš si določeno število zelenjav, prilogo (kvinoja, riž, sladki krompir) in po želji meso, tofu ali lososa. Sama nisem pretirana ljubiteljica solatnih barov in zunaj pripravljenih solat, vendar je to bila ena izmed najboljših stvari, ki sem jih jedla v zadnjem času. Pa še najbolj poceni v celem New Yorku! 🙂

Spletna stran: https://www.thelittlebeet.com

Naslovi:

  • 135 W 50th St
  • 320 Park Ave
  • 1140 Broadway
  • 2 Pennsylvania Plaza
  • 333 Park Ave S

Cena: $

Najina ocena: 5/5

NOGLU

Noglu je popolnoma brezglutenska pekarna, ki ponuja pripravljene sendviče in sveže pečene slaščice. Noglu prihaja iz Francije, kjer stoji prva taka pekarna. Nad sendviči nisva bila preveč navdušena. Bili so povprečno dobri (kruh bi lahko bil veliko boljši), cene pa neverjetno visoke. Za 3 sendviče in 1 limonado sva namreč odštela kar 40$.

Spletna stran: http://www.noglu.fr/en/new-york/bakery/

Naslov: 1266 Madison Avenue

Cena: $$$

Najina ocena: 3/5

Don Antonio

V tej piceriji lahko naročite najboljšo brezglutensko pico (verjetno na celem svetu)! Testo je P-O-P-O-L-N-O! Ni pretanko in ne predebelo – je ravno vmes in neizmerno puhasto. Če si naročiš mešano solato, dobiš zraven pečene palčke iz istega testa kot je pica in to je verjetno najboljša stvar v celem New Yorku.

Imajo ločen brezglutenski meni in izjemno široko ponudbo. Cene so nekoliko višje, vendar se v tem primeru splača (kar se tiče New Yorških cen).

Spletna stran: https://www.donantoniorestaurant.com

Naslov: 309 W 50th St

Cena: $$$

Najina ocena: 5/5

Pappardella

Pappardella je še ena italijanska restavracija, ki pa se nahaja v bližini Ameriška muzeja naravne zgodovine (American Musem of Natural Histroy). Imajo ločen brezglutenski meni in kar široko ponudbo testenin, pic in predjedi. Pice so dobre, testo je sicer tanjše in malenkost manj oksuno kot v Don Antoniu, se pa zato odkupi odličen nadev. Testenine, ki so bile sicer Schärove, so me malenkost razočarale, saj omaka ni bila noben presežek. Sva si pa za predjed naročila kruhke s česnovim maslom, ki so bili odlični 🙂

Spletna stran: https://www.pappardella.com

Naslov: 316 Columbus Ave

Cena: $$

Najina ocena: 3,5/5

Lilli and Loo

Lilli and Loo je kitajska restavracija, ki ima izjemno bogat brezglutenski meni. Jesti kitajsko hrano po tolikem času je bilo noro dobro! Hrana je izjemno okusna, verjetno ena izmed boljših kitajskih kar sem jih jedla pred diagnozo. Cene so za New York zelo nizke, porcije pa velike, tako da je Lilli and Loo odlična izbira za kosilo! 🙂

Spletna stran: http://lilliandloonyc.com

Naslov: 792 Lexington Ave

Cena: $

Najina ocena: 5/5

Bare Burger

Bare Burger je ameriška linija hitre prehrane, ki ima v New Yorku več poslovalnic. Midva sva obiskala tistega v spodnjem delu Manhattna in bila deležna najboljše postrežbe v celem New Yorku. Sprejela naju je (verjetno) poslovodkinja, ki nama je zagotovila, da se osebje zaveda kontaminacije in da se trudijo tako s posodo, opremo in samo kuhinjo, da jo preprečijo. Povedala nama je, kar lahko pripravijo brez glutena, kaj vse vsebuje sledi glutena in kaj je popolnoma varno. Naročila sva vsak svoj burger, ki je imel najboljšo štručko (iz čičerikine moke), zraven pa krompirček, ki so ga pripravili v ločenem cvrtniku. Na koncu sva si privoščila še božansko sladico Copabanana, ki jo priporočava vsem, ki boste zavili tja. Cene so bile za tako dobro ponudbo sprejemljive!

Spletna stran: https://www.bareburger.com

Naslovi:

  • 155 William St (tega sva obiskala midva)
  • 173 Orchard St
  • 535 LaGuardia Pl
  • 251 E 52nd St
  • 313 W 57th St
  • 1370 1st Avenue
  • 1681 1st Avenue
  • 795 Columbus Ave
  • 366 W 46th St

Cena: $

Najina ocena: 5/5

TAP NYC

Tap je brazilska restavracija, v kateri je popolnoma vse brez glutena. Pripravljajo tapiokine palačinke z različnimi nadevi. Večina je slanih, imajo jih pa tudi nekaj sladkih. Oba z Lukom lahko rečeva, da so te palačinke nekaj popolnoma drugačnega od vsega kar sva kadarkoli jedla in hkrati nekaj najboljšega. Tekstura palačink je zelo zanimiva, saj se povrhu prav vidijo kroglice tapioke, okusi pa so božanski. Najboljša je s piščancem (to mora poskusiti vsak!). Če prideš v času kosila, lahko dobiš 2 palačinki, solatko in svežo limonado zelo poceni, tako da se splača priti med 11. in 15. uro 🙂

Spletna stran: http://tapnyc.com

Naslov: 267 Columbus Avenue

Cena: $

Najina ocena: 5/5

Keste Pizza&Vino

Ta picerija si je v “sorodu” z Don Antoniom, zato sva jih morala preiskusiti! 🙂 Testo za pico je bilo enako, kot v Don Antoniu, sva pa imela nesrečo, da so jih čisto malo preveč zapekli 🙁 Prav tako je bila izjemno okusna solatka s “pica” kruhki! Cene so enake, edino ta je bila na lokaciji, ki je bila nama nekoliko bližje. Kar se tiče priprave brezglutenske hrane so pa tudi tukaj izjemno ozaveščeni in previdno 🙂

Spletna stran: http://kestepizzeria.com/en

Naslov: 271 Bleecker Street

Cena: $$$

Najina ocena: 4,5/5

Senza Gluten

Še ena restavracija, ki je, kot že ime pove, popolnoma brez glutena. Tukaj lahko naročiš prav vse, kar se da naročiti v vsaki večji restavraciji. Od ocvrtega zrezka, do pravega ameriške stejka, testenin, pic in še marsikaj. Prav tako so prijazni do drugih alergij, saj te ob naročanju povprašanju, če je problem še kaj drugega, kot samo gluten in temu primerno priredijo jed. Meni se spreminja glede na to, ali je čas kosila ali večerjo, temu primerno pa se spreminjajo tudi cene. Če želiš prišparati kak dolar, potem se bolj splača iti jest čez dan. Definitivno pa mora vsak, ne glede na to, če gre zvečer, čez dan ali samo v pekarno, poskusiti tiramisu! Ker je BOŽANSKI 🙂

Na isti ulici nekaj metrov stran imajo tudi svojo pekarno, ki ponuja večinoma slaščiče, ki so izjemno dobre! 🙂 Senza Gluten je za nas celiakaše “znamenitost”, ki jo v New Yorku moramo obiskati.

Spletna stran: http://senzaglutennyc.com

Naslov: 206 Sullivan St

Naslov pekarne: 171 Sullivan Street

Cena: $$ $$$ 

Najina ocena: 4/5

The Counter

The Counter je še ena linija restavracij z burgerji, njihova posebnost pa je ta, da si ga lahko sestaviš sam. Izbiraš lahko med brezglutenskimi burgerji na meniju, ali pa v roke vzameš papir in svinčnik, ter označiš, kaj želiš v svojem burgerju.

Burgerji niso noben presežek, štručka je precej suha, prav tako pleskavica. Odličen je bil le krompirček z zelišči in pa lokacija na kateri se nahaja – Times Square.

Spletna stran: https://www.thecounter.com/

Naslov: 7 Times Sq

Cena: $$

Najina ocena: 3/5

Trgovine

Trgovine so z brezglutensko hrano načeloma zelo dobro založene. Večino stvari lahko najdeš v lokalnem supermarketu, edini problem zna biti kruh. Po tega pa se moraš odpraviti v kakšno večjo trgovino, npr. Whole Foods, Target, Trader Joe’s.

Cene so pri nekaterih stvareh višje kot pri nas, pri drugih pa veliko nižje. Certificirano brezglutensko kvinojo sva na primer kupila za slabe 3$, brezglutenske tortilje (pakiranje po 20 tortilj) pa za 2$.

Veliko imajo brezglutenskih kosmičev, “pogrej in pojej” obrokov ter sladkarij. Sadje in zelenjava sta mnogo dražja, prav tako navadna voda.

Svetujem vam, da se ustavite na vsaki tržnici, ki jo vidite, saj boste zagotovo našli kakšno brezglutensko dobroto 🙂

Vendar, če se odločite za izlet v New York, ki je mesto, ki bi ga moral videti vsak, vam ne bo žal, še posebej, če se odločite preiskusiti te restavracije! Mogoče boste prišli domov praznih žepov, tako kot jaz, vendar pa zagotovo ne praznih želodčkov 🙂

 

S celiakijo na počitnice

Celiakaši potovanja načrtujemo malo drugače

Restavracija O Chiado, Lizbona

Počitnice so trenutno tisto, o čem govorimo vsi. Nekateri so iz njih že prišli, nekateri se nanje komaj odpravljamo. Pred odhodom je potrebno marsikaj pripraviti in načrtovati, če potuješ s celiakijo, pa je tega še dvakrat več.

Kdo si upa priznati, da je ena izmed glavnih atrakcij, ki nas privabijo na določeno destinacijo, široka ponudba brezglutenske hrane? 😀

Jaz vem, da so brezglutenske restavracije, pekarne in široka ponudba izdelkov v trgovinah tisto, kar mi naredi počitnice. Ko me kdo vpraša, kako je bilo na dopustu, dobi enega izmed dveh odgovorov: “Super, povsod je bilo polno brezglutenskih stvari!!” ali pa “Bolj slabo, brezglutenska ponudba ni bila pretirano dobra…”. Šele kasneje ugotovim, da so najbrž želeli vedeti, kakšno je bilo mesto/plaže/znamenitosti in ostale stvari, ki so pomembne “vse-jedcem” 😀

Ker sem sama bila že na več potovanjih, mi je do zdaj uspelo vzpostaviti že cel sistem načrtovanja in priprav na dopust, ki sem se jih odločila deliti z vami. Še posebej utegnejo biti nasveti koristni za tiste, ki se na počitnice odpravljate prvič po diagnozi 🙂

Nastanitev

Haasje Klaasje, Amsterdam

Skozi leta potovanj sem ugotovila, da je, še posebej, ko nekje ostajam dalj časa, zelo pomembno, da imam lastno kuhinjo. Zato, če je le mogoče, vedno stanujem v apartmajih oz. stanovanjih. Ponavadi najprej preverim ponudbo na airbnb (zelo pomembno je, da pri tipu doma obkljukaš “entire place”!), če tam ne najdem nič, kar mi ustreza, pa ponavadi še booking.com, kjer pod “Ponudba v sobi” obkljukam kuhinjo.

Če ni možnosti, da si napakiram že doma, potem po nastanitvi najprej kupim novo gobico za pranje posode in detergent, ter po možnosti še kakšno čistilo, s katerim očistim celotno kuhinjo, ter temeljito operem vso posodo in pribor. S tem si že takoj na začetku dopusta zagotovim, da bo vse, kar bom pojedla “doma”, zagotovo vredu.

Lastna kuhinja nas lahko reši tudi takrat, ko je brezglutenska ponudba res slaba. Takrat se lahko zatečemo h kuhanju z osnovno hrano – mesom, zelenjavo, krompirjem, rižem.

Pametno je s seboj vzeti tudi (osnovne) začimbe. Velikokrat sem že imela težavo najti navadno sol, ki ne vsebovala vsaj sledi glutena, kaj šele kakšen poper, origano, baziliko…

Če so v kuhinji leseni pripomočki (kuhalnica, deska…), se jim, če se le da, izogibam, saj je gluten iz njih težko odstraniti.

Restavracije, pekarne, kavarne

Bacio Di Cioccolato, Verona

Ko začnem raziskovati brezglutensko ponubo na željeni destinaciji, v Google enostavno vpišem kraj, v katerega načrtujem potovati in zraven “gluten free” (npr., če želim potovati v London, napišem London gluten free). Če potujem v špansko mesto, gluten free nadomestim s “sin gluten”, če v italijansko, pa s “senza glutine”. V zadetkih ponavadi najdem restavracije, ki oglašujejo brezglutensko ponudbo oz. imajo brezglutenski meni. Zelo priročni so tudi razni blogi, v katerih najdemo preizkušene restavracije in mnenja o njih.

Pametno je poiskati tudi društvo za celiakijo iz področja kamor potujemo. Seveda to pride v poštev takrat, ko poznamo njihov jezik. Ponavadi imajo na spletnih ali Facebook straneh veliko podatkov o preizkušenih restavracijah v njihovi bližini.

Vse restavracije, pekarne, kavarne, ki jih najdem, si shranim v zemljevid. Tako lahko, ko sem na potovanju in postanem lačna, hitro ugotovim, kaj mi je najbližje. Ne pozabi, če potuješ izven EU, si predhodno prenesi zemljevid mesta na Google Maps, ali pa aplikacijo maps.me, ki deluje brez mobilnih podatkov.

Ko potujem kam, kjer vem, da brezglutenska ponudba ne bo prisotna na vsakem koraku, preverim tudi trgovine, ki ponujajo brezglutenske izdelke. Tudi to ponavadi najdem že s prejšnjim iskanjem, če ne, pa dodam še “store” ali “shop”.

Če vso to iskanje ne obrodi sadov, potem je to znak, da mesto, kamor želim potovati, ni ravno brezglutenski raj. V tem primeru je pametno, sploh če ne znamo njihovega domačega jezika, vzeti s sabo kartice, na katerih je zapisano, kaj lahko celiakaši jemo, kje vse se skriva gluten ter kako zelo je pomembno, da nam lahko zagotovijo resnično brezglutenski obrok. Kartice v 63-ih jezikih najdeš TUKAJ. Meni so, še posebej par let nazaj, pred “brezglutenskim bumom”, velikokrat prišle prav.

Ostali napotki

Zum Wohl, Dunaj

S seboj vedno nosim vlažilne robčke. Če nimam možnosti, da bi si, preden začnem jesti, umila roke (še posebej, če je to kak sendvič med ogledom znamenitosti), pride prav, saj nikoli ne vemo česa smo se dotaknili (to sicer ni problematično samo s strani glutena 🙂 ). Prav tako vlažilni robčki pridejo prav v trgovini, ko nimamo druge možnosti, kot položiti svoje izdelke na tekoči trak, ki je prekrit z moko/drobtinami 🙁 Takoj zatem, ko položim izdelke v vrečko, si roke prebrišem z vlažilnim robčkom, ko pridem domov, pa vse izdelke sperem pod vodo.

Če želim prehranjevanje zunaj čimbolj omejiti ali pa to enostavno ni mogoče, si zjutraj pripravim sendvič (ali dva), ter s seboj vzamem še kakšne krekerje, slane prigrizke, ploščice ali sadje. Tako vem, da bom imela hrano pri roki ne glede na to, kdaj postanem lačna.

Če imam v kovčku prostor, vedno vzamem s sabo še toaster. Sicer je res, da vzame kar precej prostora, vendar mi ni bilo še nikoli žal. Kruhi, ki jih kupimo v trgovinah, pogosto hitro postanejo suhi in jih ni nič prijetno jesti. Takrat toaster pride še kako prav!

Nikoli ne smem pozabiti na probiotike, če ni drugega pri roki, vzamem kar Linex Forte, saj ponavadi, ko je potreba po njih, lekarne ni nikjer blizu. Prav pridejo tudi kakšne močnejše protibolečinske tablete.

Zelo priročno si je na telefon prenesti tudi kak slovar, s katerim lahko preverimo sestavine na deklaracijah izdelkov. Če si zapomnimo besede kot so pšenica, ječmen in škrob, ki se v izdelkih pogosteje pojavljajo, lahko hitro ugotovimo, ali je izdelek neprimeren za nas, če ni na voljo posebej označenih brezglutenskih.

Najpomembnejše!

Vedno (če je le mogoče) s sabo vzamem 1 kruh in po možnosti še kakšno majhno maslo in marmelado. To pride še posebej prav, če prispemo na destinacijo v poznih večernih urah, ko trgovine več niso odprte ali pa če v bližini naše nastanitve ni trgovine, ki bi imela brezglutensko ponudbo. Čeprav mi je včasih, ko pakiram, škoda prostora v kovčku, se mi kasneje vedno izplača. Pa še z eno skrbjo manj začnem dopust 🙂

Pomembno je tudi, koga vzamemo s seboj na dopust. Če z nekom potujemo prvič, mu je treba že takoj na začetku povedati, da potovanje z nami ni tako enostavno. Večini ljudi ni potrebno vnaprej razmišljati kje in kaj bodo jedli. Ko postanejo lačni, se enostavno ozrejo okrog sebe in izberejo tisto, kar jim najbolj diši. Pri nas je to dolgotrajneši in kompleksnejši proces. Če se nekdo ni pripravljen ukvarjati s tem in morebitnimi komplikacijami, ki nastanejo, ko restavracije, ki si jo veselo guglal še dan prej, več ni oz. je ne najdeš (to se mi je še prevečkrat zgodilo), potem ta oseba ni pravi partner za potovanje s tabo. Če so prijatelji res pravi in se zavedajo, kaj pomeni celiakija, potem se vam bodo po teh besedah samo nasmejali in rekli, da se jim zdi to samoumevno 🙂

Zares najpomemnejše pa je, da na počitnicah uživamo! 🙂 Z dobrim načrtom bomo uživali tako v “brezglutenskih rajih” kot “brezglutensko še neodkritih kotičkih sveta”. Biti moramo samo pripravljeni na to, kar nas čaka, potem pa ostane samo še raziskovanje, počivanje in zabava! 🙂

Vsem, ki vas letošnje počitnice še čakajo, želim, da bi se imeli odlično! Tudi jaz že komaj odštevam dneve! 😀 Če imaš pa ti še kak nasvet za nas, ga pogumno zapiši v komentar! 😉

Recept: brezglutenski ovseni biskvit z bananami in skutino kremo

Zdrava sladica z ovsenimi kosmiči, bananami in vanilijevo-skutino kremo

Ni nedeljskega kosila brez sladice, vendar pa prav tako ni potrebe, da bi se morali, zgolj zato ker je vikend, “basati” z nezdravo hrano. Zato sva z Lukom želela pripraviti bolj zdravo sladico, ki bi bila odličnega okusa, pa vseeno ne bi bilo treba cel teden kuriti kalorij zaradi ene pregrehe.

Oves je eno izmed vlakninsko najbogatejših brezglutenskih žit, hkrati pa vsebuje tudi kar veliko beljakovin, zato je veliko boljša izbira kot mnogo bolj prazne riževe in koruzne brezglutenske moke. Midva sva uporabila Peganove brezglutenske ovsene kosmiče, ki so kaljeni, kar pomeni, da so v njih aktivirane vse snovi, ki so drugače našemu organizmu težko dostopna. S tem procesom oživitve se poveča hranilna vrednost kosmičev, hranila so postala lažje prebavljiva in tako tudi veliko bolj biorazpoložljiva. Ovseni kosmiči v takšni obliki vsebujejo veliko več uporabnih vitaminov, mineralov in antioksidantov. Več o ovsu lahko preberete tudi tukaj. Seveda pa oves ni za vsakega celiakaša, zato se je pred uporabo ovsenih kosmičev nujno potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom!

Priznati moram, da sem biskvit iz ovsenih kosmičev pekla prvič in nisem vedela kaj pričakovati. Bila sem izjemno presenečena, saj je lepo narasel in bil izjemno penast in mehek. V biskvit sem dodala tudi malo surovega kakava, vendar bi ga morala, če bi želela, da dobi bolj “čokoladno” barvo, dodati nekoliko več.

Na pečen biskvit sem nato položila zrele banane in vse skupaj prelila z odlično kremo, ki sem jo pripravila iz Biovegan vanilijevega pudinga, lahke skute in malo sladke smetane za stepanje. Za okras sem po vrhu naribala temno čokolado Conscious in potresla žličko surovega kakava Taste.

Pripravljena sladica je manj sladka kot smo jih vajeni, vendar je zato veliko bolj lahka, okus pa zato nič slabši. Sočen biskvit z okusno kremo in veliko manj slabe vesti, kot po marsikateri drugi sladici.

Sestavine

Biskvit:

Nadev:

Postopek

  1. Pečico segrejemo na 175°C.
  2. Najprej v mlinčku za kavo ali drugem mešalniku fino zmeljemo ovsene kosmiče.
  3. Ločimo beljake in rumenjake.
  4. Iz beljakov stepemo sneg.
  5. V rumenjake dodamo vanilijev sladkor in jih penasto umešamo.
  6. Rumenjakom dodamo mleko, zmlete ovsene kosmiče (v dveh delih), pecilni prašek, kakav, zmečkano banano, ter vse skupaj dobro premešamo z ročnim mešalnikom.
  7. Počasi primešamo še sneg iz beljakov, ter vse skupaj vlijemo v pekač srednje velikosti, da je debelina biskvita nekje 2-3 cm. Ne smemo pozabiti na peki papir!
  8. Biskvit pečemo cca. 20 min, da postane zlato rjav.
  9. Medtem, ko se bisvkit peče, skuhamo pudding. Od 250 mL mleka vzamemo 6 žlic in jih zmešamo z vsebino ene vrečke pudinga in 2 žlicama sladkorja. Zmes dodamo mleku, ko zavre in mešamo 2-3 minute na nizkem ognju, da dobimo gost puding. Počakamo, da se ohladi.
  10. Vmes stepemo smetano
  11. V ohlajeni puding dodamo skuto ter stepeno smetano in dobro premešamo z ročnim mešalnikom.
  12. Pečen biskvit prelijemo z mešanico ruma in vode (razmerje 1:1) in nanj položimo po dolgem narezane banane.
  13. Preko namažemo kremo in vse posujemo z nastrgano čokolado in kakavom.
  14. Damo v hladilnik vsaj za uro ali dve, da se okusi prepojijo.

Dober tek! 🙂

Verona: raj za celiakaše

Brez glutena na vsakem koraku

Z Lukom sva prvomajske počitnice deloma preživela v Veroni. Da je v Italiji situacija z dostopnostjo brezglutenske hrane veliko boljša kot v Sloveniji, vemo že vsi. Ampak Verona me je presenetila na popolnoma novem nivoju.

Kot se za Italijo spodobi, si v Veroni lahko privoščite odlične pizze, testenine ter božanski sladoled. Zraven tega pa lahko v Veroni najdete še popolnoma brezglutensko pekarno/slaščičarno, ki ponuja dobrote, za katere ne bi nikoli rekli, da so brez glutena.

Če te zanima, kje se lahko kaj dobi v Veroni, nadaljuj z branjem!

La Costa in Bra

La Costa in Bra je picerija na najboljši možni lokaciji v Veroni – zraven arene. Cene so temu primerno nekoliko višje, vendar za center italijanskega mesta še vedno sprejemljive. Na svojo brezglutensko ponudbo so zelo ponosni, preverjeni so tudi s strani Italijanskega društva za celiakijo.

Ko naročiš pico brez glutena, menjajo pogrinjke in prinesejo novi pribor, ki je zapakiran v žepke iz papirja, tako da je kontaminacija “preko mize” praktično nemogoča.

Testo za pice pripravljajo sami, prav tako uporabljajo svoj hišni kvas. Testo je tanko in hrustljavo, dobrega okusa, ponujajo pa mnogo različnih nadevov. Brezglutenska pica se doplača 2€.

Prav tako imajo v ponudbi dve sladici, panakoto in tiramusu. Najina tradicija je, da povsod poskusiva tiramisu, zato sva ga tudi tukaj. Piškoti so bili izjemno sočni, okus so imeli rahlo po konjaku, krema pa je bila naravnost božanska. Definitivno priporočava!

NaslovPiazza Bra 2, 37121 Verona

Spletna stran: http://www.lacostainbra.it/

Cene:

  • brezglutenske pice 7,50 – 12,00 €
  • sladice 6 €

Najina ocena: 4/5

Ai Glicini

Ta picerija se nahaja nekoliko izven centra, vendar blizu avtoceste, zato je enostavno dostopna, če potujete z avtomobilom.

Poskusila sva že veliko pic, vendar lahko nedvomno rečeva, da je bila pica v Ai Glicini najboljša do zdaj. Tudi ta picerija je preverjena s strani italijanskega društva, “požegnajo” pa jo vsako leto znova.

Če se ne motim, imajo, vsaj sodeč po mojem opazovanju, ločene prostore za pripravo brezglutenskih pic. Prav tako si tukaj lahko privoščite rižote, testenine, njoke, mesne in morske jedi, različne priloge in izjemno pester izbor sladic. Midva sva spet poskusila tiramisu. Piškoti so bili tukaj bolj suhi, je pa bila zato krema tako dobra, da je bila sladica kot celota božanska. Pa tudi piškotov je bilo od kreme bistveno manj 🙂

Pice, ki jih lahko pripravijo brez glutena, so v meniju označene z znakom društva, jih je pa malo morje.

Tudi tukaj se brezglutenske jedi doplačajo 2 €.

Naslov: Via Centro 235, 37135 Verona

Spletna stran: http://www.ristopizzaiglicini.it

Cene:

  • testenine, njoki: 9,50 – 15,00 €
  • mesne in morske jedi: 11,00- 16,00 €
  • pice: 6,00 – 13,00 €
  • sladice: 3,50 – 4,00 €

Najina ocena: 5/5

Bacio Di Cioccolato

Največji biser, ki sva ga odkrila v Veroni, je zagotovo Bacio Di Cioccolato. 100% brezglutenska pekarna/slaščičarna. Ponujajo božanske krofe in francoske rogljičke, focacce, pice, štručke, majhne sladke dobrote, torte, pite, skratka vse, kar si celiakaši ponavadi ne moremo privoščiti (vsaj ne izven lastne kuhinje).

Okusi so odlični, pekovski izdelki pa so prave mojstrovine. Ko po več letih ugrizneš v “tapravi” krof in francoski rogljiček, je sreča nepopisna, pa naj se sliši še tako smešno 😀

Ta slaščičarna definitivno mora biti na seznamu postajališč vsakega celikaša, ki potuje v ali skozi Verono!

Prav tako so cene smešno nizke. Za krof, rogljiček, pico in cel kup majhnih sladkarij sva odštela slabih 10 €!

Naslov: Via Croce Bianca 23, 37139 Verona

Najina ocena: 5/5

Trgovine

V Veroni je veliko trgovin Migross, ki ponujajo tako izdelke Schär in La Veneziane, kot tudi brezglutenske salame, namaze, razne omake in celo pivo. Prav tako je veliko Lidlov in ravno zdaj so imeli v ponudbi brezglutenske izdelke Nanna Mia: testenine, polnjene njoke, zanimive salame, kruh, pivo.

V večini trgovin (tudi tistih manjših po mestu) imajo tudi sladolede Algida, ki imajo jasno označeno, da so brez glutena.

Ostalo

Blizu arene v centru Verone sva mimogrede zasledila še eno restavracijo, ki ponuja brezglutenske testenine, vendar jih nisva uspela poskusiti. Imenuje se L’Orologio.

Naslov: Corso Porta Nuova 7, 37122 Verona

V centru mesta se, tako kot v mnogih italijanskih mestih, nahaja tudi slaščičarna Grom, ki ponuja izjemno dobre sladolede, skupaj s korneti, lučke, piškote in še kaj. Vse popolnoma brez glutena.

Naslov: Via Giuseppe Mazzini 75, 37121 Verona

Prav tako sva šla na izlet v Gardaland, kjer so nama na vhodu dali letak, na katerem je pisalo, kje ponujajo hrano brez glutena. V sultanovi palači se nahaja brezglutenski kiosk, ki ponuja testenine, meso in ribe brez glutena. Tega prav tako nisva preiskusila, ker sva bila opremljena z goro sendvičev, saj nisva vedela kaj pričakovati.

Na počivališčih Ristop vzdolž avtoceste A4 Torino – Trst so delili letake na katerih so oglaševali brezglutenske jedi, ki jih je mogoče dobiti na njihovih počivališčih. Pripenjam slikice, če bo kdo na poti lačen! 🙂

Upam, da vam bodo informacije ob morebitnem izletu v Verono v pomoč. Definitivno priporočam obisk Bacio di Cioccolato, saj je meni, od vseh lepot Verone, najbolj ostal v spominu njihov krof! 🙂

 

PRIJAVA JE BILA USPEŠNA!

 

POPUST TE BO KMALU ČAKAL V

e-NABIRALNIKU.