S celiakijo na počitnice

Celiakaši potovanja načrtujemo malo drugače

Restavracija O Chiado, Lizbona

Počitnice so trenutno tisto, o čem govorimo vsi. Nekateri so iz njih že prišli, nekateri se nanje komaj odpravljamo. Pred odhodom je potrebno marsikaj pripraviti in načrtovati, če potuješ s celiakijo, pa je tega še dvakrat več.

Kdo si upa priznati, da je ena izmed glavnih atrakcij, ki nas privabijo na določeno destinacijo, široka ponudba brezglutenske hrane? 😀

Jaz vem, da so brezglutenske restavracije, pekarne in široka ponudba izdelkov v trgovinah tisto, kar mi naredi počitnice. Ko me kdo vpraša, kako je bilo na dopustu, dobi enega izmed dveh odgovorov: “Super, povsod je bilo polno brezglutenskih stvari!!” ali pa “Bolj slabo, brezglutenska ponudba ni bila pretirano dobra…”. Šele kasneje ugotovim, da so najbrž želeli vedeti, kakšno je bilo mesto/plaže/znamenitosti in ostale stvari, ki so pomembne “vse-jedcem” 😀

Ker sem sama bila že na več potovanjih, mi je do zdaj uspelo vzpostaviti že cel sistem načrtovanja in priprav na dopust, ki sem se jih odločila deliti z vami. Še posebej utegnejo biti nasveti koristni za tiste, ki se na počitnice odpravljate prvič po diagnozi 🙂

Nastanitev

Haasje Klaasje, Amsterdam

Skozi leta potovanj sem ugotovila, da je, še posebej, ko nekje ostajam dalj časa, zelo pomembno, da imam lastno kuhinjo. Zato, če je le mogoče, vedno stanujem v apartmajih oz. stanovanjih. Ponavadi najprej preverim ponudbo na airbnb (zelo pomembno je, da pri tipu doma obkljukaš “entire place”!), če tam ne najdem nič, kar mi ustreza, pa ponavadi še booking.com, kjer pod “Ponudba v sobi” obkljukam kuhinjo.

Če ni možnosti, da si napakiram že doma, potem po nastanitvi najprej kupim novo gobico za pranje posode in detergent, ter po možnosti še kakšno čistilo, s katerim očistim celotno kuhinjo, ter temeljito operem vso posodo in pribor. S tem si že takoj na začetku dopusta zagotovim, da bo vse, kar bom pojedla “doma”, zagotovo vredu.

Lastna kuhinja nas lahko reši tudi takrat, ko je brezglutenska ponudba res slaba. Takrat se lahko zatečemo h kuhanju z osnovno hrano – mesom, zelenjavo, krompirjem, rižem.

Pametno je s seboj vzeti tudi (osnovne) začimbe. Velikokrat sem že imela težavo najti navadno sol, ki ne vsebovala vsaj sledi glutena, kaj šele kakšen poper, origano, baziliko…

Če so v kuhinji leseni pripomočki (kuhalnica, deska…), se jim, če se le da, izogibam, saj je gluten iz njih težko odstraniti.

Restavracije, pekarne, kavarne

Bacio Di Cioccolato, Verona

Ko začnem raziskovati brezglutensko ponubo na željeni destinaciji, v Google enostavno vpišem kraj, v katerega načrtujem potovati in zraven “gluten free” (npr., če želim potovati v London, napišem London gluten free). Če potujem v špansko mesto, gluten free nadomestim s “sin gluten”, če v italijansko, pa s “senza glutine”. V zadetkih ponavadi najdem restavracije, ki oglašujejo brezglutensko ponudbo oz. imajo brezglutenski meni. Zelo priročni so tudi razni blogi, v katerih najdemo preizkušene restavracije in mnenja o njih.

Pametno je poiskati tudi društvo za celiakijo iz področja kamor potujemo. Seveda to pride v poštev takrat, ko poznamo njihov jezik. Ponavadi imajo na spletnih ali Facebook straneh veliko podatkov o preizkušenih restavracijah v njihovi bližini.

Vse restavracije, pekarne, kavarne, ki jih najdem, si shranim v zemljevid. Tako lahko, ko sem na potovanju in postanem lačna, hitro ugotovim, kaj mi je najbližje. Ne pozabi, če potuješ izven EU, si predhodno prenesi zemljevid mesta na Google Maps, ali pa aplikacijo maps.me, ki deluje brez mobilnih podatkov.

Ko potujem kam, kjer vem, da brezglutenska ponudba ne bo prisotna na vsakem koraku, preverim tudi trgovine, ki ponujajo brezglutenske izdelke. Tudi to ponavadi najdem že s prejšnjim iskanjem, če ne, pa dodam še “store” ali “shop”.

Če vso to iskanje ne obrodi sadov, potem je to znak, da mesto, kamor želim potovati, ni ravno brezglutenski raj. V tem primeru je pametno, sploh če ne znamo njihovega domačega jezika, vzeti s sabo kartice, na katerih je zapisano, kaj lahko celiakaši jemo, kje vse se skriva gluten ter kako zelo je pomembno, da nam lahko zagotovijo resnično brezglutenski obrok. Kartice v 63-ih jezikih najdeš TUKAJ. Meni so, še posebej par let nazaj, pred “brezglutenskim bumom”, velikokrat prišle prav.

Ostali napotki

Zum Wohl, Dunaj

S seboj vedno nosim vlažilne robčke. Če nimam možnosti, da bi si, preden začnem jesti, umila roke (še posebej, če je to kak sendvič med ogledom znamenitosti), pride prav, saj nikoli ne vemo česa smo se dotaknili (to sicer ni problematično samo s strani glutena 🙂 ). Prav tako vlažilni robčki pridejo prav v trgovini, ko nimamo druge možnosti, kot položiti svoje izdelke na tekoči trak, ki je prekrit z moko/drobtinami 🙁 Takoj zatem, ko položim izdelke v vrečko, si roke prebrišem z vlažilnim robčkom, ko pridem domov, pa vse izdelke sperem pod vodo.

Če želim prehranjevanje zunaj čimbolj omejiti ali pa to enostavno ni mogoče, si zjutraj pripravim sendvič (ali dva), ter s seboj vzamem še kakšne krekerje, slane prigrizke, ploščice ali sadje. Tako vem, da bom imela hrano pri roki ne glede na to, kdaj postanem lačna.

Če imam v kovčku prostor, vedno vzamem s sabo še toaster. Sicer je res, da vzame kar precej prostora, vendar mi ni bilo še nikoli žal. Kruhi, ki jih kupimo v trgovinah, pogosto hitro postanejo suhi in jih ni nič prijetno jesti. Takrat toaster pride še kako prav!

Nikoli ne smem pozabiti na probiotike, če ni drugega pri roki, vzamem kar Linex Forte, saj ponavadi, ko je potreba po njih, lekarne ni nikjer blizu. Prav pridejo tudi kakšne močnejše protibolečinske tablete.

Zelo priročno si je na telefon prenesti tudi kak slovar, s katerim lahko preverimo sestavine na deklaracijah izdelkov. Če si zapomnimo besede kot so pšenica, ječmen in škrob, ki se v izdelkih pogosteje pojavljajo, lahko hitro ugotovimo, ali je izdelek neprimeren za nas, če ni na voljo posebej označenih brezglutenskih.

Najpomembnejše!

Vedno (če je le mogoče) s sabo vzamem 1 kruh in po možnosti še kakšno majhno maslo in marmelado. To pride še posebej prav, če prispemo na destinacijo v poznih večernih urah, ko trgovine več niso odprte ali pa če v bližini naše nastanitve ni trgovine, ki bi imela brezglutensko ponudbo. Čeprav mi je včasih, ko pakiram, škoda prostora v kovčku, se mi kasneje vedno izplača. Pa še z eno skrbjo manj začnem dopust 🙂

Pomembno je tudi, koga vzamemo s seboj na dopust. Če z nekom potujemo prvič, mu je treba že takoj na začetku povedati, da potovanje z nami ni tako enostavno. Večini ljudi ni potrebno vnaprej razmišljati kje in kaj bodo jedli. Ko postanejo lačni, se enostavno ozrejo okrog sebe in izberejo tisto, kar jim najbolj diši. Pri nas je to dolgotrajneši in kompleksnejši proces. Če se nekdo ni pripravljen ukvarjati s tem in morebitnimi komplikacijami, ki nastanejo, ko restavracije, ki si jo veselo guglal še dan prej, več ni oz. je ne najdeš (to se mi je še prevečkrat zgodilo), potem ta oseba ni pravi partner za potovanje s tabo. Če so prijatelji res pravi in se zavedajo, kaj pomeni celiakija, potem se vam bodo po teh besedah samo nasmejali in rekli, da se jim zdi to samoumevno 🙂

Zares najpomemnejše pa je, da na počitnicah uživamo! 🙂 Z dobrim načrtom bomo uživali tako v “brezglutenskih rajih” kot “brezglutensko še neodkritih kotičkih sveta”. Biti moramo samo pripravljeni na to, kar nas čaka, potem pa ostane samo še raziskovanje, počivanje in zabava! 🙂

Vsem, ki vas letošnje počitnice še čakajo, želim, da bi se imeli odlično! Tudi jaz že komaj odštevam dneve! 😀 Če imaš pa ti še kak nasvet za nas, ga pogumno zapiši v komentar! 😉

PRIJAVA JE BILA USPEŠNA!

 

POPUST TE BO KMALU ČAKAL V

e-NABIRALNIKU.