Arhiv oznak: brez glutena

Recept: Domača granola brez glutena

Najboljša granola brez glutena

Granola je odlična izbira za zajtrk ali malico, pa tudi večerjo. Meni osebno je najboljša z jogurtom, mlečnim ali veganskim, paše pa tudi k mleku ali rastlinskemu napitku. Zraven lahko v skodelico dodamo še razno sadje, sveže ali zamrznjeno, lahko pa naš jogurt ali mleko s sadjem že predhodno zmiksamo v smoothie, ter si nato z granolo pripravimo odličen “smoothie bowl”.

Na trgu je veliko granol, a redke so brez glutena. Večina jih vsebuje oves, kr pomeni, da za večino celiakašev niso primerne, prav tako pa so večinoma polne sladkorja in nepotrebnih umetnih snovi. Če si pa granolo pripravimo doma, pa to pomeni, da jo lahko prilagodimo popolnoma po svojem okusu!

Danes bom z vami delila dve verziji granole, ki vam lahko služita kot osnovna recepta, po kateri lahko pripravite popolnoma unikatne granole s svojimi najljubšimi sestavinami!

Obe verziji sta brez glutena (seveda, če izberemo prave sestavine!) in veganski 🙂

Granola s Chia semeni in brusnicami

Sestavine:

Postopek

  1. Prižgemo pečico in jo segrejemo na 160°C.
  2. Najprej pripravimo tekočo zmes, ki bo služila kot “lepilo” za našo granolo. V manjši lonec damo kokosovo olje, agavin sirup in vanilijo. Do rahlega vretja segrejemo na nizkem do srednjem ognju.
  3. Kvinojo damo v cedilo in jo pod pipo spiramo dokler se ne neha peniti. Pene, ki izhajajo so saponini in lahko povzročajo napenjanje, zato je bolje, da jih pred peko speremo iz kvinoje. Mokra kvinoja se bo tudi lepše spekla in ne bo tako zelo trda.
  4. V večjo posodo damo orehe, mandlje, sprano kvijono, sončnična semena, sveže mleta lanena semena, chia semena in sol. Prelijemo s tekočo zmesjo olja, sirupa in vanilije ter dobro premešamo.
  5. Zmes enakomerno porazdelimo po pekaču na katerega smo dali papir za peko.
  6. Granolo nato pečemo 25-30 minut na 160°C.
  7. Granolo vzamemo iz pečice in dodamo brusnice ter kokosove kosmiče.
  8. Granolo damo v pečico še za 8 minut.
  9. Počakamo, da se ohladi in že jo lahko poskusimo! 🙂

Granola s čokolado in lešniki

Sestavine:

Postopek

  1. Prižgemo pečico in jo segrejemo na 160°C.
  2. Najprej pripravimo tekočo zmes, ki bo služila kot “lepilo” za našo granolo. V manjši lonec damo kokosovo olje, agavin sirup, kakav in vanilijo. Do rahlega vretja segrejemo na nizkem do srednjem ognju.
  3. Kvinojo damo v cedilo in jo pod pipo spiramo dokler se ne neha peniti. Pene, ki izhajajo so saponini in lahko povzročajo napenjanje, zato je bolje, da jih pred peko speremo iz kvinoje. Mokra kvinoja se bo tudi lepše spekla in ne bo tako zelo trda.
  4. V večjo posodo damo oluščene in popražene lešnike, mandlje, sprano kvijono, sončnična semena, sveže mleta lanena semena, chia semena in sol. Prelijemo s tekočo zmesjo olja, sirupa in vanilije ter dobro premešamo.
  5. Zmes enakomerno porazdelimo po pekaču na katerega smo dali papir za peko.
  6. Granolo nato pečemo 25-30 minut na 160°C.
  7. Granolo vzamemo iz pečice in dodamo kokosove kosmiče.
  8. Granolo damo v pečico še za 8 minut.
  9. Počakamo, da se dobro ohladi, vmešamo čokoladne kapljice (če ne bomo počakali, da se dobro ohladi, se bodo kapljice stopile) in že jo lahko poskusimo! 🙂

Če uporabljamo neoluščene in nepražene lešnike:

Jaz ponavadi uporabljam domače lešnike, ki so, seveda, neoluščeni in nepraženi. Praženi in oluščeni lešniki imajo veliko bolj bogat in oreškat okus, zato vam predlagam, da jih ne zgolj izluščite iz trde lupine, temveč tudi iz tiste tanke, ki se nahaja neposredno na lešniku.

  1. Pečico segrejemo na 175°C.
  2. Lešnike, ki smo jim odstranili trdo lupino enakomerno razporedimo po pekaču s papirjem za peko.
  3. Pečemo 15 minut.
  4. Lešnike vzamemo iz pečice, še vroče damo na sredino sveže krpe, robove krpe primemo skupaj, da naredimo nekakšno culjico. Z eno roko držimo krpo skupaj, z drugo pa drgnemo po krpi tam, ko so lešniki.
  5. S tem smo ločili lešnike od njihove lupine in pripravljeni so za uporabo v granoli! 🙂

Shranjevanje

Ohlajeno granolo damo v posodo s pokrovom in jo hranimo na sobni temperaturi. Ne vem kako dolgo po tem jo lahko še uporabljamo, ker je pri nas vedno zmanjka v manj kot 3 dneh 🙂 Predvidevam pa, da je ta čas kar precej dolg in boste jo najverjetneje pojedli že dolgo pred tem 🙂

Ko ugotovite, kateri okusi granole vam najbolj ustrezajo, si lahko naredite pravo malo tradicijo in vsak vikend pripravite granolo za naslednji teden tako, da primerno povečate količino sestavin.

Prijetno ustvarjanje in dober tek!

IZDELKI UPORABLJENI V TEM RECEPTU

Recept: Brezglutenski kruh iz kruhomata

Osnovni recept za brezglutenski kruh iz kruhomata

Brezglutenski kruh je najlažje narediti v kruhomatu. Ne porabite veliko posod, ne vzame veliko časa, postopek je pa tako enostaven, da lahko uspe popolnoma vsakemu.

Osnovna stvar, ki jo moramo vedeti pri preki brezglutenskega kruha v kruhomatu je ta, da ga pečemo na osnovnem programu (ponavadi po številko 1 oz. “basic program”) in NE na programu za brezglutenski kruh. Zakaj je temu tako, vam ne morem razložiti, vem samo to, da nam na brezglutenskem programu kruh še nikoli ni uspel tako dobro, kot na osnovnem.

Zaupala vam bom osnovni recept, pri katerem lahko uporabljate poljubne moke in kombinacije. Dodate lahko razna semena, beljakovinske moke ali vlaknine, popolnoma po vaši želji.

Sestavine

  • 350 dag brezglutenske moke
  • 350 dag vode
  • 2 žlici olivnega olja
  • 1 majhna žlička soli
  • 1 majhna žlička sladkorja
  • 1/5 kocke svežega kvasa ali prb. 8g suhega kvasa

Postopek

Vse sestavine damo v posodo kruhomata, ki smo jo prej namastili z oljem (še posebej se potrudimo pri lopaticah, ki gnetejo kruh, da gredo potem lažje iz kruha). Nastavimo program in pričnemo peči. Ko je kruh pečen, ga vzamemo iz posode, ko se nekoliko ohladi, pa s priloženo paličico potegnemo ven še lopatice za gnetenje.

Naša najljubša kombinacija mok

Po tem receptu smo spekli že bolj ali manj vse brezglutenske kruhe – ajdovega, belega, koruznega, mešanega, s semeni…

Ampak naša najljubša kombinacija je naslednja:

Brezglutenski kruh iz kruhomata se na osnovnem programu peče nekaj več kot 3 ure, potem pa lahko uživamo v svežem kosu domačeha kruha brez glutena!

Ko je kruh popolnoma ohlajen, ga dajte v vrečko, kjer bo ostal mehkejši dalj časa. Če imate v kuhinji bolj vroče, pa predlagam, da ga položite še v hladilnik, da se na njem ne pojavi plesen. Ko postane kruh čez nekaj dni bolj suh, ga popečite v opekaču za kruh (toasterju) in bo spet odličen! Če pojeste bolj malo kruha, pa ga lahko narežete tudi na rezine in vsako posebej date v zamrzovalnik, potem pa kos odmrznete v toasterju, ko ga potrebujete.

Dober tek!

IZDELKI UPORABLJENI V TEM RECEPTU

Recept: Jesenski krofki z jabolki in cimetom

Pečeni veganski in brezglutenski krofki

Takoj, ko se temperature zjutraj spustijo pod 10 stopinj, je čas, da se v kuhinji začnejo peči peciva s cimetom. To je pravilo!

Meni najljubša jesenska kombinacija so zagotovo jabolka in cimet. Ker so pite in štruklji že preveč “navadni”, sem se včeraj zjutraj na hitro odločila, da bi verjetno bila dobra ideja to kombinacijo uporabiti v krofkih. Pa ne pustnih, ampak tistih ameriških, z luknjo na sredini.

Recept je nastajal sproti in nisem imela veliko upanja, da bo končni rezultat sploh užiten. Ampak očitno se tudi jesenski čudeži dogajajo, ker so bili krofki noro dobri!

Penasti, mehki, sočni in ne preveč sladki, saj sem namesto sladkorja uporabila le eno zvrhano žlico medu!

Za peko sem uporabila Farabellino mešanico za peciva in Schärov Mix C, ker sem ugotovila, da sta skupaj popolna kombinacija! Farabellina moka da biskvitu kompaktnost, sočnost in prepreči drobljenje, Mix C pa ga naredi bolj rahlega in omogoči, da bolj naraste.

Če te zanima, kako na hiter in enostaven način pripraviti odlično jesensko sladico/prigrizek, potem ti predlagam, da nadaljuješ z branjem! 🙂

Pripomočki

  • pekač za krofke/donuts (dobi se ga bolj ali manj v vseh večjih trgovinah)
  • ena večja posoda
  • odmerne posodice (ali kozarec 2 dcl)
  • ročni mešalnik

Sestavine

Za 8 krofkov

Postopek

Pečico segrejemo na 180°C.

V posodi najprej zmešamo vse tekoče sestavine (rastlinski napitek, med, kokosovo olje) in vanilijo. Nato počasi dodajamo presejano moko, skupaj s pecilnim praškom in cimetom. Mešamo z ročnim mešalnikom, da dobimo gosto zmes. Nato vmešamo še naribano jabolko.

Pekač namastimo s kokosovim oljem in odprtine napolnimo z maso.

Pečemo približno 10 min oz. tako dolgo, da dobijo krofki zlato barvo in če vanj potisnemo zobotrebec, na njem ni ostankov surovega testa.

Še tople posujemo z cimetovim sladkorjem.

Dober tek! 🙂

New York: brez glutena na vsakem koraku

Brezglutenska betonska džungla

Pred dobrima dvema tednoma sva se z Lukom vrnila iz dopusta v New Yorku. Tam je vse veliko – stavbe, ulice, število ljudi in ponudba brezglutenske hrane.

Za mnogo mest in držav po svetu večkrat rečemo, da so raj za celiakaše. Ampak, če so vsa ta mesta nekaj nadnaravnega, pa je New York največji približek normalnemu življenju za celiakaša.

Po več letih sem si morala vsakodnevno postaviti vprašanje kaj bi raje jedla – mehiško, italijansko, ameriško, hitro hrano ali mogoče kaj sladkega. Brezglutenska ponudba te čaka na vsakem koraku, dobiš pa lahko bolj ali manj vse kar si zaželiš. Niti približno nisva uspela preiskusiti vseh restavracij, ker jih je bilo enostavno preveč, tudi če sva šla jest dvakrat na dan. V pomoč nama je bila aplikacija “Find Me Gluten Free”, ki na zemljevidu prikazuje restavracije z brezglutensko ponudbo, hkrati pa so vse ocenjene in komentirane s strani celiakašev. Tako sva lahko na enostaven način izločila tiste, ki niso celiakašem prijazne in preiskusila tiste, ki so za nas varne.

Preiskusila sva vse od pic, burgerjev, ameriških krofov, sendvičev, solat, testenin, zrezkov in božanskih brazilskih palačink pa do smutijev in najboljše kitajske.

Odločila sva se, da obiskane restavracije in pekarne za vas zbereva na kupu, jih oceniva in poveva, kako so se nama zdele, za vse tiste, ki v prihodnosti načrtujete obisk velikega jabolka 🙂

Friedman’s

Friedman’s je veriga restavracij, ki ponuja brezglutenske sendviče in burgerje. Zraven dobiš še krompirček, ki ga cvrejo v ločenem cvrtniku. Kruh, tako za sendviče kot burgerje, je izjemno dober. Hrustljav, poln okusa in niti malo suh. Kombinacije okusov so odlične, sendviči pa dobro naloženi, tako da je Friedman’s odlična izbira za malo večjo malico čez dan.

Spletna stran: https://www.friedmansrestaurant.com

Nahajajo se na različnih lokacijah po New Yorku:

  • 132 W 31st St
  • 75 9th Ave
  • 450 10th Ave
  • 1187 Amsterdam Ave
  • 228 West 47th Street

Cena: $$

Najina ocena: 4/5

Erin McKenna’s Bakery

Popolnoma brezglutenska in veganska pekarnica, ki leži v bližini Little Italy in China Town, je biser New Yorka, ki ga mora obiskati vsak.

Midva sva preizkusila skoraj vse: ameriške krofe, sendvič piškote, sendvič mafine in cimetovo štručko. Vse je bilo božansko!

Vsi njihovi izdelki so brez glutena, brez mleka, jajc, rafiniranega sladkorja in pšenice, ter so primerni za vegane.

Spletna stran: https://www.erinmckennasbakery.com

Naslov: 248 Broome St

Cena: $

Najina ocena: 5/5

The Little Beet

The Little Beet je linija popolnoma brezglutenskih restavracij s hitro, ampak zdravo hrano. Izbirate lahko med uveljavljenimi kombinacijami (ki so večinoma sezonske) ali pa si naredite popolnoma svojo. Izbereš si določeno število zelenjav, prilogo (kvinoja, riž, sladki krompir) in po želji meso, tofu ali lososa. Sama nisem pretirana ljubiteljica solatnih barov in zunaj pripravljenih solat, vendar je to bila ena izmed najboljših stvari, ki sem jih jedla v zadnjem času. Pa še najbolj poceni v celem New Yorku! 🙂

Spletna stran: https://www.thelittlebeet.com

Naslovi:

  • 135 W 50th St
  • 320 Park Ave
  • 1140 Broadway
  • 2 Pennsylvania Plaza
  • 333 Park Ave S

Cena: $

Najina ocena: 5/5

NOGLU

Noglu je popolnoma brezglutenska pekarna, ki ponuja pripravljene sendviče in sveže pečene slaščice. Noglu prihaja iz Francije, kjer stoji prva taka pekarna. Nad sendviči nisva bila preveč navdušena. Bili so povprečno dobri (kruh bi lahko bil veliko boljši), cene pa neverjetno visoke. Za 3 sendviče in 1 limonado sva namreč odštela kar 40$.

Spletna stran: http://www.noglu.fr/en/new-york/bakery/

Naslov: 1266 Madison Avenue

Cena: $$$

Najina ocena: 3/5

Don Antonio

V tej piceriji lahko naročite najboljšo brezglutensko pico (verjetno na celem svetu)! Testo je P-O-P-O-L-N-O! Ni pretanko in ne predebelo – je ravno vmes in neizmerno puhasto. Če si naročiš mešano solato, dobiš zraven pečene palčke iz istega testa kot je pica in to je verjetno najboljša stvar v celem New Yorku.

Imajo ločen brezglutenski meni in izjemno široko ponudbo. Cene so nekoliko višje, vendar se v tem primeru splača (kar se tiče New Yorških cen).

Spletna stran: https://www.donantoniorestaurant.com

Naslov: 309 W 50th St

Cena: $$$

Najina ocena: 5/5

Pappardella

Pappardella je še ena italijanska restavracija, ki pa se nahaja v bližini Ameriška muzeja naravne zgodovine (American Musem of Natural Histroy). Imajo ločen brezglutenski meni in kar široko ponudbo testenin, pic in predjedi. Pice so dobre, testo je sicer tanjše in malenkost manj oksuno kot v Don Antoniu, se pa zato odkupi odličen nadev. Testenine, ki so bile sicer Schärove, so me malenkost razočarale, saj omaka ni bila noben presežek. Sva si pa za predjed naročila kruhke s česnovim maslom, ki so bili odlični 🙂

Spletna stran: https://www.pappardella.com

Naslov: 316 Columbus Ave

Cena: $$

Najina ocena: 3,5/5

Lilli and Loo

Lilli and Loo je kitajska restavracija, ki ima izjemno bogat brezglutenski meni. Jesti kitajsko hrano po tolikem času je bilo noro dobro! Hrana je izjemno okusna, verjetno ena izmed boljših kitajskih kar sem jih jedla pred diagnozo. Cene so za New York zelo nizke, porcije pa velike, tako da je Lilli and Loo odlična izbira za kosilo! 🙂

Spletna stran: http://lilliandloonyc.com

Naslov: 792 Lexington Ave

Cena: $

Najina ocena: 5/5

Bare Burger

Bare Burger je ameriška linija hitre prehrane, ki ima v New Yorku več poslovalnic. Midva sva obiskala tistega v spodnjem delu Manhattna in bila deležna najboljše postrežbe v celem New Yorku. Sprejela naju je (verjetno) poslovodkinja, ki nama je zagotovila, da se osebje zaveda kontaminacije in da se trudijo tako s posodo, opremo in samo kuhinjo, da jo preprečijo. Povedala nama je, kar lahko pripravijo brez glutena, kaj vse vsebuje sledi glutena in kaj je popolnoma varno. Naročila sva vsak svoj burger, ki je imel najboljšo štručko (iz čičerikine moke), zraven pa krompirček, ki so ga pripravili v ločenem cvrtniku. Na koncu sva si privoščila še božansko sladico Copabanana, ki jo priporočava vsem, ki boste zavili tja. Cene so bile za tako dobro ponudbo sprejemljive!

Spletna stran: https://www.bareburger.com

Naslovi:

  • 155 William St (tega sva obiskala midva)
  • 173 Orchard St
  • 535 LaGuardia Pl
  • 251 E 52nd St
  • 313 W 57th St
  • 1370 1st Avenue
  • 1681 1st Avenue
  • 795 Columbus Ave
  • 366 W 46th St

Cena: $

Najina ocena: 5/5

TAP NYC

Tap je brazilska restavracija, v kateri je popolnoma vse brez glutena. Pripravljajo tapiokine palačinke z različnimi nadevi. Večina je slanih, imajo jih pa tudi nekaj sladkih. Oba z Lukom lahko rečeva, da so te palačinke nekaj popolnoma drugačnega od vsega kar sva kadarkoli jedla in hkrati nekaj najboljšega. Tekstura palačink je zelo zanimiva, saj se povrhu prav vidijo kroglice tapioke, okusi pa so božanski. Najboljša je s piščancem (to mora poskusiti vsak!). Če prideš v času kosila, lahko dobiš 2 palačinki, solatko in svežo limonado zelo poceni, tako da se splača priti med 11. in 15. uro 🙂

Spletna stran: http://tapnyc.com

Naslov: 267 Columbus Avenue

Cena: $

Najina ocena: 5/5

Keste Pizza&Vino

Ta picerija si je v “sorodu” z Don Antoniom, zato sva jih morala preiskusiti! 🙂 Testo za pico je bilo enako, kot v Don Antoniu, sva pa imela nesrečo, da so jih čisto malo preveč zapekli 🙁 Prav tako je bila izjemno okusna solatka s “pica” kruhki! Cene so enake, edino ta je bila na lokaciji, ki je bila nama nekoliko bližje. Kar se tiče priprave brezglutenske hrane so pa tudi tukaj izjemno ozaveščeni in previdno 🙂

Spletna stran: http://kestepizzeria.com/en

Naslov: 271 Bleecker Street

Cena: $$$

Najina ocena: 4,5/5

Senza Gluten

Še ena restavracija, ki je, kot že ime pove, popolnoma brez glutena. Tukaj lahko naročiš prav vse, kar se da naročiti v vsaki večji restavraciji. Od ocvrtega zrezka, do pravega ameriške stejka, testenin, pic in še marsikaj. Prav tako so prijazni do drugih alergij, saj te ob naročanju povprašanju, če je problem še kaj drugega, kot samo gluten in temu primerno priredijo jed. Meni se spreminja glede na to, ali je čas kosila ali večerjo, temu primerno pa se spreminjajo tudi cene. Če želiš prišparati kak dolar, potem se bolj splača iti jest čez dan. Definitivno pa mora vsak, ne glede na to, če gre zvečer, čez dan ali samo v pekarno, poskusiti tiramisu! Ker je BOŽANSKI 🙂

Na isti ulici nekaj metrov stran imajo tudi svojo pekarno, ki ponuja večinoma slaščiče, ki so izjemno dobre! 🙂 Senza Gluten je za nas celiakaše “znamenitost”, ki jo v New Yorku moramo obiskati.

Spletna stran: http://senzaglutennyc.com

Naslov: 206 Sullivan St

Naslov pekarne: 171 Sullivan Street

Cena: $$ $$$ 

Najina ocena: 4/5

The Counter

The Counter je še ena linija restavracij z burgerji, njihova posebnost pa je ta, da si ga lahko sestaviš sam. Izbiraš lahko med brezglutenskimi burgerji na meniju, ali pa v roke vzameš papir in svinčnik, ter označiš, kaj želiš v svojem burgerju.

Burgerji niso noben presežek, štručka je precej suha, prav tako pleskavica. Odličen je bil le krompirček z zelišči in pa lokacija na kateri se nahaja – Times Square.

Spletna stran: https://www.thecounter.com/

Naslov: 7 Times Sq

Cena: $$

Najina ocena: 3/5

Trgovine

Trgovine so z brezglutensko hrano načeloma zelo dobro založene. Večino stvari lahko najdeš v lokalnem supermarketu, edini problem zna biti kruh. Po tega pa se moraš odpraviti v kakšno večjo trgovino, npr. Whole Foods, Target, Trader Joe’s.

Cene so pri nekaterih stvareh višje kot pri nas, pri drugih pa veliko nižje. Certificirano brezglutensko kvinojo sva na primer kupila za slabe 3$, brezglutenske tortilje (pakiranje po 20 tortilj) pa za 2$.

Veliko imajo brezglutenskih kosmičev, “pogrej in pojej” obrokov ter sladkarij. Sadje in zelenjava sta mnogo dražja, prav tako navadna voda.

Svetujem vam, da se ustavite na vsaki tržnici, ki jo vidite, saj boste zagotovo našli kakšno brezglutensko dobroto 🙂

Vendar, če se odločite za izlet v New York, ki je mesto, ki bi ga moral videti vsak, vam ne bo žal, še posebej, če se odločite preiskusiti te restavracije! Mogoče boste prišli domov praznih žepov, tako kot jaz, vendar pa zagotovo ne praznih želodčkov 🙂

 

S celiakijo na počitnice

Celiakaši potovanja načrtujemo malo drugače

Restavracija O Chiado, Lizbona

Počitnice so trenutno tisto, o čem govorimo vsi. Nekateri so iz njih že prišli, nekateri se nanje komaj odpravljamo. Pred odhodom je potrebno marsikaj pripraviti in načrtovati, če potuješ s celiakijo, pa je tega še dvakrat več.

Kdo si upa priznati, da je ena izmed glavnih atrakcij, ki nas privabijo na določeno destinacijo, široka ponudba brezglutenske hrane? 😀

Jaz vem, da so brezglutenske restavracije, pekarne in široka ponudba izdelkov v trgovinah tisto, kar mi naredi počitnice. Ko me kdo vpraša, kako je bilo na dopustu, dobi enega izmed dveh odgovorov: “Super, povsod je bilo polno brezglutenskih stvari!!” ali pa “Bolj slabo, brezglutenska ponudba ni bila pretirano dobra…”. Šele kasneje ugotovim, da so najbrž želeli vedeti, kakšno je bilo mesto/plaže/znamenitosti in ostale stvari, ki so pomembne “vse-jedcem” 😀

Ker sem sama bila že na več potovanjih, mi je do zdaj uspelo vzpostaviti že cel sistem načrtovanja in priprav na dopust, ki sem se jih odločila deliti z vami. Še posebej utegnejo biti nasveti koristni za tiste, ki se na počitnice odpravljate prvič po diagnozi 🙂

Nastanitev

Haasje Klaasje, Amsterdam

Skozi leta potovanj sem ugotovila, da je, še posebej, ko nekje ostajam dalj časa, zelo pomembno, da imam lastno kuhinjo. Zato, če je le mogoče, vedno stanujem v apartmajih oz. stanovanjih. Ponavadi najprej preverim ponudbo na airbnb (zelo pomembno je, da pri tipu doma obkljukaš “entire place”!), če tam ne najdem nič, kar mi ustreza, pa ponavadi še booking.com, kjer pod “Ponudba v sobi” obkljukam kuhinjo.

Če ni možnosti, da si napakiram že doma, potem po nastanitvi najprej kupim novo gobico za pranje posode in detergent, ter po možnosti še kakšno čistilo, s katerim očistim celotno kuhinjo, ter temeljito operem vso posodo in pribor. S tem si že takoj na začetku dopusta zagotovim, da bo vse, kar bom pojedla “doma”, zagotovo vredu.

Lastna kuhinja nas lahko reši tudi takrat, ko je brezglutenska ponudba res slaba. Takrat se lahko zatečemo h kuhanju z osnovno hrano – mesom, zelenjavo, krompirjem, rižem.

Pametno je s seboj vzeti tudi (osnovne) začimbe. Velikokrat sem že imela težavo najti navadno sol, ki ne vsebovala vsaj sledi glutena, kaj šele kakšen poper, origano, baziliko…

Če so v kuhinji leseni pripomočki (kuhalnica, deska…), se jim, če se le da, izogibam, saj je gluten iz njih težko odstraniti.

Restavracije, pekarne, kavarne

Bacio Di Cioccolato, Verona

Ko začnem raziskovati brezglutensko ponubo na željeni destinaciji, v Google enostavno vpišem kraj, v katerega načrtujem potovati in zraven “gluten free” (npr., če želim potovati v London, napišem London gluten free). Če potujem v špansko mesto, gluten free nadomestim s “sin gluten”, če v italijansko, pa s “senza glutine”. V zadetkih ponavadi najdem restavracije, ki oglašujejo brezglutensko ponudbo oz. imajo brezglutenski meni. Zelo priročni so tudi razni blogi, v katerih najdemo preizkušene restavracije in mnenja o njih.

Pametno je poiskati tudi društvo za celiakijo iz področja kamor potujemo. Seveda to pride v poštev takrat, ko poznamo njihov jezik. Ponavadi imajo na spletnih ali Facebook straneh veliko podatkov o preizkušenih restavracijah v njihovi bližini.

Vse restavracije, pekarne, kavarne, ki jih najdem, si shranim v zemljevid. Tako lahko, ko sem na potovanju in postanem lačna, hitro ugotovim, kaj mi je najbližje. Ne pozabi, če potuješ izven EU, si predhodno prenesi zemljevid mesta na Google Maps, ali pa aplikacijo maps.me, ki deluje brez mobilnih podatkov.

Ko potujem kam, kjer vem, da brezglutenska ponudba ne bo prisotna na vsakem koraku, preverim tudi trgovine, ki ponujajo brezglutenske izdelke. Tudi to ponavadi najdem že s prejšnjim iskanjem, če ne, pa dodam še “store” ali “shop”.

Če vso to iskanje ne obrodi sadov, potem je to znak, da mesto, kamor želim potovati, ni ravno brezglutenski raj. V tem primeru je pametno, sploh če ne znamo njihovega domačega jezika, vzeti s sabo kartice, na katerih je zapisano, kaj lahko celiakaši jemo, kje vse se skriva gluten ter kako zelo je pomembno, da nam lahko zagotovijo resnično brezglutenski obrok. Kartice v 63-ih jezikih najdeš TUKAJ. Meni so, še posebej par let nazaj, pred “brezglutenskim bumom”, velikokrat prišle prav.

Ostali napotki

Zum Wohl, Dunaj

S seboj vedno nosim vlažilne robčke. Če nimam možnosti, da bi si, preden začnem jesti, umila roke (še posebej, če je to kak sendvič med ogledom znamenitosti), pride prav, saj nikoli ne vemo česa smo se dotaknili (to sicer ni problematično samo s strani glutena 🙂 ). Prav tako vlažilni robčki pridejo prav v trgovini, ko nimamo druge možnosti, kot položiti svoje izdelke na tekoči trak, ki je prekrit z moko/drobtinami 🙁 Takoj zatem, ko položim izdelke v vrečko, si roke prebrišem z vlažilnim robčkom, ko pridem domov, pa vse izdelke sperem pod vodo.

Če želim prehranjevanje zunaj čimbolj omejiti ali pa to enostavno ni mogoče, si zjutraj pripravim sendvič (ali dva), ter s seboj vzamem še kakšne krekerje, slane prigrizke, ploščice ali sadje. Tako vem, da bom imela hrano pri roki ne glede na to, kdaj postanem lačna.

Če imam v kovčku prostor, vedno vzamem s sabo še toaster. Sicer je res, da vzame kar precej prostora, vendar mi ni bilo še nikoli žal. Kruhi, ki jih kupimo v trgovinah, pogosto hitro postanejo suhi in jih ni nič prijetno jesti. Takrat toaster pride še kako prav!

Nikoli ne smem pozabiti na probiotike, če ni drugega pri roki, vzamem kar Linex Forte, saj ponavadi, ko je potreba po njih, lekarne ni nikjer blizu. Prav pridejo tudi kakšne močnejše protibolečinske tablete.

Zelo priročno si je na telefon prenesti tudi kak slovar, s katerim lahko preverimo sestavine na deklaracijah izdelkov. Če si zapomnimo besede kot so pšenica, ječmen in škrob, ki se v izdelkih pogosteje pojavljajo, lahko hitro ugotovimo, ali je izdelek neprimeren za nas, če ni na voljo posebej označenih brezglutenskih.

Najpomembnejše!

Vedno (če je le mogoče) s sabo vzamem 1 kruh in po možnosti še kakšno majhno maslo in marmelado. To pride še posebej prav, če prispemo na destinacijo v poznih večernih urah, ko trgovine več niso odprte ali pa če v bližini naše nastanitve ni trgovine, ki bi imela brezglutensko ponudbo. Čeprav mi je včasih, ko pakiram, škoda prostora v kovčku, se mi kasneje vedno izplača. Pa še z eno skrbjo manj začnem dopust 🙂

Pomembno je tudi, koga vzamemo s seboj na dopust. Če z nekom potujemo prvič, mu je treba že takoj na začetku povedati, da potovanje z nami ni tako enostavno. Večini ljudi ni potrebno vnaprej razmišljati kje in kaj bodo jedli. Ko postanejo lačni, se enostavno ozrejo okrog sebe in izberejo tisto, kar jim najbolj diši. Pri nas je to dolgotrajneši in kompleksnejši proces. Če se nekdo ni pripravljen ukvarjati s tem in morebitnimi komplikacijami, ki nastanejo, ko restavracije, ki si jo veselo guglal še dan prej, več ni oz. je ne najdeš (to se mi je še prevečkrat zgodilo), potem ta oseba ni pravi partner za potovanje s tabo. Če so prijatelji res pravi in se zavedajo, kaj pomeni celiakija, potem se vam bodo po teh besedah samo nasmejali in rekli, da se jim zdi to samoumevno 🙂

Zares najpomemnejše pa je, da na počitnicah uživamo! 🙂 Z dobrim načrtom bomo uživali tako v “brezglutenskih rajih” kot “brezglutensko še neodkritih kotičkih sveta”. Biti moramo samo pripravljeni na to, kar nas čaka, potem pa ostane samo še raziskovanje, počivanje in zabava! 🙂

Vsem, ki vas letošnje počitnice še čakajo, želim, da bi se imeli odlično! Tudi jaz že komaj odštevam dneve! 😀 Če imaš pa ti še kak nasvet za nas, ga pogumno zapiši v komentar! 😉

Recept: brezglutenski ovseni biskvit z bananami in skutino kremo

Zdrava sladica z ovsenimi kosmiči, bananami in vanilijevo-skutino kremo

Ni nedeljskega kosila brez sladice, vendar pa prav tako ni potrebe, da bi se morali, zgolj zato ker je vikend, “basati” z nezdravo hrano. Zato sva z Lukom želela pripraviti bolj zdravo sladico, ki bi bila odličnega okusa, pa vseeno ne bi bilo treba cel teden kuriti kalorij zaradi ene pregrehe.

Oves je eno izmed vlakninsko najbogatejših brezglutenskih žit, hkrati pa vsebuje tudi kar veliko beljakovin, zato je veliko boljša izbira kot mnogo bolj prazne riževe in koruzne brezglutenske moke. Midva sva uporabila Peganove brezglutenske ovsene kosmiče, ki so kaljeni, kar pomeni, da so v njih aktivirane vse snovi, ki so drugače našemu organizmu težko dostopna. S tem procesom oživitve se poveča hranilna vrednost kosmičev, hranila so postala lažje prebavljiva in tako tudi veliko bolj biorazpoložljiva. Ovseni kosmiči v takšni obliki vsebujejo veliko več uporabnih vitaminov, mineralov in antioksidantov. Več o ovsu lahko preberete tudi tukaj. Seveda pa oves ni za vsakega celiakaša, zato se je pred uporabo ovsenih kosmičev nujno potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom!

Priznati moram, da sem biskvit iz ovsenih kosmičev pekla prvič in nisem vedela kaj pričakovati. Bila sem izjemno presenečena, saj je lepo narasel in bil izjemno penast in mehek. V biskvit sem dodala tudi malo surovega kakava, vendar bi ga morala, če bi želela, da dobi bolj “čokoladno” barvo, dodati nekoliko več.

Na pečen biskvit sem nato položila zrele banane in vse skupaj prelila z odlično kremo, ki sem jo pripravila iz Biovegan vanilijevega pudinga, lahke skute in malo sladke smetane za stepanje. Za okras sem po vrhu naribala temno čokolado Conscious in potresla žličko surovega kakava Taste.

Pripravljena sladica je manj sladka kot smo jih vajeni, vendar je zato veliko bolj lahka, okus pa zato nič slabši. Sočen biskvit z okusno kremo in veliko manj slabe vesti, kot po marsikateri drugi sladici.

Sestavine

Biskvit:

Nadev:

Postopek

  1. Pečico segrejemo na 175°C.
  2. Najprej v mlinčku za kavo ali drugem mešalniku fino zmeljemo ovsene kosmiče.
  3. Ločimo beljake in rumenjake.
  4. Iz beljakov stepemo sneg.
  5. V rumenjake dodamo vanilijev sladkor in jih penasto umešamo.
  6. Rumenjakom dodamo mleko, zmlete ovsene kosmiče (v dveh delih), pecilni prašek, kakav, zmečkano banano, ter vse skupaj dobro premešamo z ročnim mešalnikom.
  7. Počasi primešamo še sneg iz beljakov, ter vse skupaj vlijemo v pekač srednje velikosti, da je debelina biskvita nekje 2-3 cm. Ne smemo pozabiti na peki papir!
  8. Biskvit pečemo cca. 20 min, da postane zlato rjav.
  9. Medtem, ko se bisvkit peče, skuhamo pudding. Od 250 mL mleka vzamemo 6 žlic in jih zmešamo z vsebino ene vrečke pudinga in 2 žlicama sladkorja. Zmes dodamo mleku, ko zavre in mešamo 2-3 minute na nizkem ognju, da dobimo gost puding. Počakamo, da se ohladi.
  10. Vmes stepemo smetano
  11. V ohlajeni puding dodamo skuto ter stepeno smetano in dobro premešamo z ročnim mešalnikom.
  12. Pečen biskvit prelijemo z mešanico ruma in vode (razmerje 1:1) in nanj položimo po dolgem narezane banane.
  13. Preko namažemo kremo in vse posujemo z nastrgano čokolado in kakavom.
  14. Damo v hladilnik vsaj za uro ali dve, da se okusi prepojijo.

Dober tek! 🙂

Recept: vanilijeva torta s čokoladno kremo in bananami

Vanilijev biskvit, penasta čokoladna krema in banane – recept za uspeh

Kaj je boljšega od slastne, sočne torte?

Slastna, sočna torta, ki je pripravljena hitro in enostavno! 🙂

Orgran mešanice za peko so me navdušile že kar nekaj časa nazaj, tokrat pa sem se odločila, da v duhu prihajajočega materinskega dne, za svojo mamo pripravim vanilijevo torto z Orgranovo mešanico.

Po mojem mnenju torta ni taprava, če ni vsaj del čokoladen. Zato sem klasični vanilijev biskvit obogatila še s penasto čokoladno kremo in bananami, ki so tako ali tako sorodna duša čokoladi.

Ker so vse Orgran mešanice brez mleka, jajc in veganske, lahko z nekaj majhnimi zamenjavami to torto brez problema prilagodite svojim potrebam.

Sestavine

Biskvit

Krema

  • 250 mL rastlinske smetane
  • 100 g temne čokolade
  • 1 banana

Dodatno

  • 80 g temne čokolade
  • 25 g rastlinske margarine
  • 3 žlice ruma
  • ščepec vanilijevega sladkorja Taste

Postopek

Najprej segrejemo pečico na 180°C. Ločimo beljake in rumenjake, ter stepemo sneg. Tega sicer na embalaži ni zapisanega, vendar je biskvit veliko bolj penasti, če beljake dodamo kot sneg. V večjo posodo damo rumenjake, mešanico za torto, margarino in vodo ter dobro premešamo z ročnim mešalnikom ali kuhinjskim robotom, da dobimo homogeno zmes. Nato dodamo še sneg iz beljakov in samo na hitro premešamo, kar z žlico ali lopatko. Dobljeno maso vlijemo v namaščen pekač za torto in pečemo 30-35 minut. Po tem času z zobotrebcem preverimo ali je biskvit pečen, po potrebi čas pečenja podaljšamo.

Medtem ko se biskvit peče, segrejmo smetano do vretja. Nato dodamo čokolado in jo med mešanjem raztopimo v smetani. Pustimo, da se ohladi.

Ko je biskvit pečen najprej počakamo, da se malce ohladi, nato pa ga odstranimo iz pekača. Ko je popolnoma hladen, ga prerežemo na pol. Medtem ko čakamo, da se ohladi, narežemo banano na kolobarje.

Pripravimo si mrežico ali krožnik na katerem bomo naredili torto. Zgornji del biskvita obrnemo, da bo na dnu torte.

Najprej si pripravimo rum pomešan z vodo (odvisno od okusa, ampak razmerje naj bo nekje 1:1) in s polovico prelijemo biskvit.

Nato vzamemo kremo iz smetane in čokolade, ter jo stepemo z ročnim mešalnikom, kot bi stepali samo smetano, dokler ne dobim konsistence, ki jo bomo lahko namazali na biskvit.

2/3 kreme nato namažemo na spodnji del biskvita, ter preko položimo 2/3 narezane banane, ostalo prihranimo za vrh torte.

Na kremo in banane nato položimo še drug del biskvita. Spet ga prelijemo z rumom, da bo sočen, nato pa na tanko celo torto premažemo s preostalo kremo. Če bo kaj kreme ostalo, se vedno najde kak prostovoljec, ki jo z veseljem pomaže. Vsaj pri nas je tako.

Nato pripravimo še čokolado za preliv. Na vodni kopeli stopimo temno čokolade z margarino. Ko se stopi, jo odstavimo iz vodne kopeli in počakamo par minut, da se ohladi, saj nam bo drugače stopila kremo, ki smo jo pomazali preko torte.

Čokolado najprej vlijemo na sredino torte, nato pa se pomikamo proti zunanjemu delu. Ko porabimo vso čokolado, površino rahlo zgladimo z nožem, da se čokoladni preliv prelije čez robove torte.

Preostale kolobarčke banane narežemo na trikotnike in z njimi okrasimo torto. Po njej lahko posujemo še ščepec vanilijevega sladkorja, ki poskrbi, da se torta lepo blešči.

Najboljše je, da torta odstoji v hladilniku vsaj kakšno uro, da se okusi prepojijo. Če pa ste tako neučakani kot pri naši hiši, jo boste napadli še isto minuto, ko bo končana in tudi takrat bo odlična!

Želim vam veliko zabave ob peki in dober tek, vsem mamam pa lep prihajajoči praznik!

RECEPT: TUNINI BURGERJI BREZ GLUTENA

BREZGLUTENSKI BURGERJI S TUNO

Tuna se pogosto znajde na jedilniku tako vsakega študenta, ki si (vsaj občasno) kuha sam, kot tudi pri ostalih, ko enostavno ni časa za 3-urno pripravo kosila. Tune namreč ni treba prej vzeti iz skrinje in je potem pol ure kuhati, okus je dober, pa še rečeš si, da je zdrava, zaradi omega-3 maščob. Ampak, ko si pripraviš testenine s tuno že tretjič v istem tednu, začneš razmišljati, kako jo lahko uporabiš še drugače.

Zato sem par let nazaj prvič pripravila tunine burgerje. Najprej sem poskusila samo s tuno, ampak so polpeti (ali karkoli že je tisto bilo) v ponvi razpadli, preden sem se jih sploh dotaknila. Nato sem dodala še jajca, ker mi je bilo jasno, da potrebujejo vezivo. Ker je bila masa pretekoča, sem jo gostila z drobtinami. Kmalu sem temu dodala še razne začimbe in tako so nastali tunini burgerji, ki moram reči, niso bili niti približno slabi! 🙂

Do danes sem recept bolj ali manj izpilila in se odločila, da ga delim z vami. Gotovo komu pride prav, ko mu ne bo pretirano do kuhanja ali pa si bo zaželel nekoliko drugačen burger.

V burger lahko dodate tudi rezino sira ali pa rukulo (ki je meni sicer zaradi rahle grenkobe odlična s tuno!) zamenjate s katero drugo zelenjavo. Prav tako lahko zraven kečapa dodate še majonezo, ali pa vse stroje zamenjate s sirnim namazom. Dodatke prilagodite svojemu okusu, če jih boste pripravili večkrat, pa lahko burgerje tako nekoliko popestrite.

SESTAVINE

Za 4 burgerje

POSTOPEK

Najprej ponev damo eno žlico olja, ki smo ga odcedili iz tuninih konzerv, preostalo lahko zavržemo. Na tem olju bomo potem spekli burgerje.

Nato vzamemo eno večjo posodo (toliko veliko, da bomo lahko z rokami zmešali maso za polpete) in vanjo damo obe tuni. Dodamo najprej 1 pest drobtin in obe jajci. V posodo dodamo še peteršilj, na majhne koščke nasekljano čebulo, baziliko, limonin sok in žličko gorčice. Po želji dodamo še čili, če ne marate pekočega, pa ga brez problema spustite. Najprej vse skupaj premešajte s kuhalnico ali lopatko, nato pa vam predlagam, da uporabite roke, da začutite maso. Biti mora dovolj sočna, vendar pa vseeno dovolj kompaktna, da lahko v rokah oblikujete kroglice. Počasi dodajajte še preostale drobtine, dokler ne dobite takšne mase. Nato maso razdelite na 4 dele in oblikujte kroglice.

Segrejte olje v ponvi, nato pa vsako tunino kroglico preden jo date v ponev, rahlo stisnite med dlanmi, da se oblikuje polpet. Pečite jih na srednjem ognju približno 3 minute na vsaki strani oz. toliko, da dobijo lepo rjavo barvo.

Medtem, ko se polpeti pečejo, v toasterju pogrejemo kruh. Priporočam vam, da preizkusite nov kruh Pane Casereccio, ki je kruh iz ajde in prosa s semeni. Naravnost odličen je za pripravo sendvičev, ko ga popečete pa postane ravno prav hrustljav.

Na kruh namažemo mešanico gorčice in kečapa. Najbolje, da si predhodno v manjši posodici zmešate dve žlici gorčice z dvema žlicama kečapa, saj bo nato mazanje na kruh šlo hitreje. Nato na kruh damo še pečen tunin polpet, pest rukule in 2 narezana češnjeva paradižnika.

Tako pripravljene brezglutenske tunine burgerje nato samo še postrežemo.

Obljubim, da bodo navdušili prav vsakega, ki jih bo poskusil! Pa dober tek 🙂

RECEPT: BREZGLUTENSKE PALAČINKE

NAJBOLJŠE PALAČINKE BREZ GLUTENA

Nikoli ne bom pozabila prvih palačink po diagnozi. Pa ne zato, ker bi bile tako dobre…

S sestro sva težili in težili, dokler ati ni vzel v roke ponve in začel zelo navdušeno peči (do takrat so bile palačinke namreč njegova kuharska mojstrovina). Navdušenje ga je začelo zapuščati že pri pripravi mase, dokončno pa sta se poslovila pri prvi palačinki. V naslednjih mesecih je sledilo še približno 50 podobnih poskusov, preden so začele dobivati pravo obliko, potem pa še ene 30, da so dobile še okus.

Brezglutenske palačinke so ena posebna mojstrovina. Nikakor ti ne rata, da bi bile mehke, lepo zapečene in hkrati po možnosti še okusne. Dokler ti lepega dne ne uspejo in potem se sprašuješ zakaj je trajalo tako dolgo.

Moram reči, da so zdaj brezglutenske palačinke ena izmed mojih specialitet. Mogoče so celo boljše od navadnih! 🙂

Ker želim, da tudi vi končno spečete brezglutenske palačinke za prste obliznit, bom z vami delila svoj, v bistvu popolnoma enostaven, recept.

SESTAVINE

Za nekje 5-7 palačink, odvisno od velikosti ponve

  • 2 jajci (če imaš možnost, vzemi domače ali pa vsaj tiste iz proste reje, pri palačinkah se to še posebej pozna)
  • 500 mL riževega napitka ali mleka po želji (navadno, brez laktoze)
  • 250 g moke Mix It
  • 50 mL mineralne vode
  • žlička soli
  • maščoba po izbiri

POSTOPEK

Najprej v visoki posodi stepemo jajca (jaz zadnje čase za mešanje uporabljam kar palični mešalnik, gre veliko hitreje, je pa tudi navadna metlica super!). Nato dodamo mleko in ga dobro premešamo z jajci. Zatem postopoma dodamo moko, saj jo je tako lažje dobro vmešati, da ne nastane preveč grudic. Dodamo še sol in maso pustimo stati vsaj 20 min (dlje stoji, boljša je, ampak ne priporočam več kot kakšno dobro uro). Masa se bo v tem času lepo zgostila, zato ji dodamo še približno 50 mL mineralne vode, ki jo bo naredila bolj penasto.

Ponev, v kateri bomo pekli, moramo dobro segreti. Prvo palačinko začnemo peči na najvišji temperaturi, nato pa z vsako palačinko ogenj nekoliko zmanjšamo, da pridemo do srednje temperature, na kateri se palačinke počasi ampak lepo pečejo. Za peko palačink ne potrebujemo veliko maščobe. Jaz si najraje raztopim pol kocke kokosove maščobe in nato dam v ponev za vsako palačinko po pol čajne žličke raztopljene maščobe.

Palačinko pečemo na eni strani tako dolgo, da začne rob odstopati od ponve in ne vidimo več belih (svetlejših) lis na zgornji strani. Nato jo obrnemo in jo pečemo še kakšno minuto, dokler ne dobi lepih rjavih pikic. Tako nadaljujemo dokler nam ne zmanjka mase.

Pa ne izgubi volje, če se ti prva palačinka ne posreči. Res je potrebno počakati, da je ponev dovolj vroča, ter da imamo pri tej prvi nekoliko več maščobe. Prav tako se splača počakati da se nekoliko bolj zapeče, preden jo obrnemo. Obljubim, da gre potem vsaka naslednja veliko lažje! 🙂

Načinov kako servirati palačinke je mnogo. Lahko je to klasično z domačo marmelado, s čokoladnim ali lešnikovim namazom, lahko pa tudi z rožičevim, če želiš poskusiti nekaj novega (verjami, ne bo ti žal! 🙂 ). Tistim z namazi lahko po želji dodamo še banane in/ali mleti kokos.

Lahko pa z njimi narediš gratinirane palačinke s skuto ali kakšnim drugim nadevom, ali pa kanelone.

Lahko pa vanje daš šunko in sir, ter jih še malo popečeš v ponvi na nizki temperaturi, da se sir raztopi. Te so predvsem primerne za tiste, ki ne marajo sladkega.

Če boš poskusil/-a moj recept, mi sporoči kako ti uspe! Želim ti veliko sreče in dober tek! 🙂

CELIAKIJA: TESTIRANJE IN DIAGNOZA

Če živite s celiakijo že dalj časa, potem o njej veste najbrž že več kot marsikateri zdravnik. Za tiste, ki pa celiakijo šele spoznavate oz. sumite, da bi jo lahko imeli vi ali kdo izmed vaših bližnjih, pa smo pripravili nekaj podatkov o testiranju in diagnozi celiakije.

Zakaj je testiranje pomembno?

Če imate simptome, kateri spominjajo na celiakijo (napogostejše simptome najdete tukaj) in sumite, da vam težave povzroča gluten, je potrebno testiranje. Celiakija je avtoimunska bolezen, ki prizadane več delov našega telesa, kar pa lahko vodi v resnejše bolezni, tako z dieto kot brez nje. Ker je celiakija doživljenjska, je zato pomembno, da z gotovostjo vemo s čim imamo opravka.

Kdo se mora testirati?

  1. Otroci strejši od 3 let in odrasli, ki imajo simptome celiakije.
  2. Neposredni sorodniki bolnikov s celiakijo – starši, otroci, bratje in sestre imajo kar 10-krat višjo možnost za celiakijo, kot preostala populacija.
  3. Vsak s povezano avtoimunsko boleznijo ali drugim bolezenskim stanjem kot je na primer: sladkorna bolezen tipa 1, avtoimunska bolezen ščitnice, avtoimunska bolezen jeter, Downov sindrom, Turnerjev sindrom, Williamsov sindrom, selektivno pomanjkanje imunoglobulinov A (IgA).

Testiranje za celiakijo

Za odkrivanje celiakije obstaja več seroloških (krvnih) testov, ki identificirajo protitelesa za gluten, najpogosteje uporabljeni pa je tTG-IgA test. Da so rezultati testa pravilni, moramo pred testiranjem obvezno uživati gluten, saj bo v nasprotnem primeru število protiteles lažno prenizko. Če krvni testi kažejo na celiakijo, potem zdravnik naroči še biopsijo tankega črevesa, da lahko bolezen potrdi.

Bolniki s celiakijo imajo enega ali pa oba gena HLA DQ2 in DQ8. Vendar pa to še ni pogoj za bolezen, saj je vsaj en od teh genov prisoten kar pri 40% populacije. Je pa testiranje genetike v pomoč pri izključevanju celiakije oz. njenega pojava pri sorodnikih diagnosticiranega.

Diagnoza

Diagnoza celiakije se poda po opravljeni biopsiji tankega črevesja. Ta poseg opravi gastroenterolog, ki vzame vzorec tankega črevesa in ga pošlje na nadaljno analizo, kjer preverijo ali so prisotne poškodbe, značilne za celiakijo. Diagnoza je dokočno potrjena, ko je po dosledni brezglutenski dieti vidno izboljšanje bolezni.

Preobčutljivost na gluten

Nekateri ljudje imajo simptome celiakije, kljub tem, da nimajo bolezni. Med temi simptomi so lahko bolečina v predelu trebuha, napihnjenost, driska, zaprtje, glavoboli, bolečine v kosteh in sklepih, utrujenost, depresija, hiperkativnost, pojavijo pa se ob uživanju glutena. Takrat govorimo o preobčutljivosti na gluten ali pšenico, simptomi pa se izboljšajo ali popolnoma izginejo na brezglutenski dieti.

Pregledi pri zdravniku

Po diagnozi celiakije sledi posvet z osebnim zdravnikom in nato še z dietetikom, ki nam predstavi dieto in nas seznani z novim načinom prehanjevanja. Z njihove strani je potrebno preverjanje doslednosti diete in stanja bolezni. Priporočljivo je, da po diagnozi vsaj enkrat letno obiščemo osebnega zdravnika, ki preveri tako obstoječa bolezenska stanja kot morebitna druga, s celiakijo povezana obolenja.

Celikija je bolezen, s katero moramo živeti, saj zanjo na žalost še ni zdravila. Zato je pomembno, da se brezglutenske diete strogo držimo, pomembno pa je tudi, da najdemo pravega zdravnika, ki se na to bolezen spozna in in jo dosledno spremlja, da ne pride še do drugih obolenj.

Če te bolj podrobno zanima kaj je celiakija, kakšni so njeni simptomi in kje vse se skriva gluten, lahko prebereš še ta prispevek: KAJ JE CELIAKIJA: OSNOVNE STVARI, KI JIH MORA VEDETI PRAV VSAK

PRIJAVA JE BILA USPEŠNA!

 

POPUST TE BO KMALU ČAKAL V

e-NABIRALNIKU.