Arhiv oznak: brezglutena

Bananin kruh brez glutena

Brezglutenski bananin kruh

Ste že poskusili bananin kruh? Če ste ga, potem veste, da je to ena izmed najokusnejših sladic, ki pa ne rabi nujno biti le sladica. Če bananinega kruha še niste poskusili, pa vam povem, da vas bo navdušil!

Priprava je tako zelo enostavna, da ga lahko speče popolnoma vsak amater, prilagodi se ga lahko vsem okusom, zadovolji pa še največje izbirčneže.

Bananih kruh lahko pripravimo kot sladico in mu na primer dodamo čokoladne kapljice. Lahko pripravimo bolj zdravo verzijo z oreščki ali arašidovim maslom in si ga tako privoščimo za zajtrk. Moko lahko zamenjamo z ovseno, ali katero drugo bolj polnovredno moko, lahko pa en del moke zamenjamo s surovim kakavom in pripravimo bananin kruh za čokoholike.

Možnosti je veliko, zato lahko pustimo domišljiji prosto pot in vključimo vse svoje najljubše sestavine – tudi borovnice so dobra ideja!

Ker lahko bananin kruh brez problema hranimo v hladilniku več dni, ga lahko pripravimo vnaprej in vzamemo s sabo v šolo ali službo. Ampak pri nas žal skoraj nikoli ne preživi več kot 2 uri, ker je enostavno predober.

Največja skrivnost dobrega bananinega kruha je, ne boste verjeli, v bananah! Te morajo biti čimbolj zrele. Najboljše so tiste, za katere smo kak teden pozabili, da obstajajo, ali pa tiste, ki jih v trgovini najdemo v košari sadja in zelenjave za predelavo. Če pa si bananih kruh res želimo zdaj in takoj, pa nikjer ne najdemo zares zrelih banan, lahko zorjenje pospešimo tako, da banane za par ur vtaknemo v hladilnik ali pa za nekaj minut v pečico na 50°C.

Z vami bom danes delila osnovni recept za bananin kruh brez glutena, dodatke pa lahko prilagajate po svojem okusu. Poleg čokoladnih kapljic se preverjeno dobro obnesejo še orehi, lešniki in borovnice. Arašidovo maslo lahko dodamo že v samo maso pred pečenjem, ali pa ga namažemo na kos kruha kasneje.

Ker vsebuje bananin kruh malo dodanega sladkorja, ga pri nas doma tretiramo kot bolj zdravo sladico. Če uporabimo rees zeloo zrele banane (tiste že čisto rjave), potem včasih sladkor popolnoma izpustimo in ga sploh ne pogrešamo.

Veliko ustvarjalnosti pri peki vam želim in dober tek!

Sestavine:

Postopek:

  1. Segrej pečico na 180°C.
  2. Z mešalnikom penasto umešaj maslo in sladkor.
  3. Dodaj jajca in banane, ter vse skupaj dobro premešaj.
  4. K mokrim sestavinam dodaj presejano moko, pecilni prašek, cimet in sol.
  5. Dodaj še čokoladne kapljice.
  6. Premešaj toliko, da so vse sestavine enakomerno razporejene, vendar ne mešaj preveč!
  7. V pekač položi papir za peko in po njem enakomerno razporedi maso. Kruh vtakni v pečico za približno 55 minut oz. dokler ne dobi lepe zlate barve. Če je bananin kruh pečen, lahko preverimo tako, da vanj zapičimo zobotrebec. Če ven potegnemo suhega, je peka gotova, drugače pa kruh pečemo še nekaj minut.
  8. V primeru, da bananinega kruha ne zmanjka že isti dan, ga lahko nekaj dni hranimo v hladilniku.

Verona: raj za celiakaše

Brez glutena na vsakem koraku

Z Lukom sva prvomajske počitnice deloma preživela v Veroni. Da je v Italiji situacija z dostopnostjo brezglutenske hrane veliko boljša kot v Sloveniji, vemo že vsi. Ampak Verona me je presenetila na popolnoma novem nivoju.

Kot se za Italijo spodobi, si v Veroni lahko privoščite odlične pizze, testenine ter božanski sladoled. Zraven tega pa lahko v Veroni najdete še popolnoma brezglutensko pekarno/slaščičarno, ki ponuja dobrote, za katere ne bi nikoli rekli, da so brez glutena.

Če te zanima, kje se lahko kaj dobi v Veroni, nadaljuj z branjem!

La Costa in Bra

La Costa in Bra je picerija na najboljši možni lokaciji v Veroni – zraven arene. Cene so temu primerno nekoliko višje, vendar za center italijanskega mesta še vedno sprejemljive. Na svojo brezglutensko ponudbo so zelo ponosni, preverjeni so tudi s strani Italijanskega društva za celiakijo.

Ko naročiš pico brez glutena, menjajo pogrinjke in prinesejo novi pribor, ki je zapakiran v žepke iz papirja, tako da je kontaminacija “preko mize” praktično nemogoča.

Testo za pice pripravljajo sami, prav tako uporabljajo svoj hišni kvas. Testo je tanko in hrustljavo, dobrega okusa, ponujajo pa mnogo različnih nadevov. Brezglutenska pica se doplača 2€.

Prav tako imajo v ponudbi dve sladici, panakoto in tiramusu. Najina tradicija je, da povsod poskusiva tiramisu, zato sva ga tudi tukaj. Piškoti so bili izjemno sočni, okus so imeli rahlo po konjaku, krema pa je bila naravnost božanska. Definitivno priporočava!

NaslovPiazza Bra 2, 37121 Verona

Spletna stran: http://www.lacostainbra.it/

Cene:

  • brezglutenske pice 7,50 – 12,00 €
  • sladice 6 €

Najina ocena: 4/5

Ai Glicini

Ta picerija se nahaja nekoliko izven centra, vendar blizu avtoceste, zato je enostavno dostopna, če potujete z avtomobilom.

Poskusila sva že veliko pic, vendar lahko nedvomno rečeva, da je bila pica v Ai Glicini najboljša do zdaj. Tudi ta picerija je preverjena s strani italijanskega društva, “požegnajo” pa jo vsako leto znova.

Če se ne motim, imajo, vsaj sodeč po mojem opazovanju, ločene prostore za pripravo brezglutenskih pic. Prav tako si tukaj lahko privoščite rižote, testenine, njoke, mesne in morske jedi, različne priloge in izjemno pester izbor sladic. Midva sva spet poskusila tiramisu. Piškoti so bili tukaj bolj suhi, je pa bila zato krema tako dobra, da je bila sladica kot celota božanska. Pa tudi piškotov je bilo od kreme bistveno manj 🙂

Pice, ki jih lahko pripravijo brez glutena, so v meniju označene z znakom društva, jih je pa malo morje.

Tudi tukaj se brezglutenske jedi doplačajo 2 €.

Naslov: Via Centro 235, 37135 Verona

Spletna stran: http://www.ristopizzaiglicini.it

Cene:

  • testenine, njoki: 9,50 – 15,00 €
  • mesne in morske jedi: 11,00- 16,00 €
  • pice: 6,00 – 13,00 €
  • sladice: 3,50 – 4,00 €

Najina ocena: 5/5

Bacio Di Cioccolato

Največji biser, ki sva ga odkrila v Veroni, je zagotovo Bacio Di Cioccolato. 100% brezglutenska pekarna/slaščičarna. Ponujajo božanske krofe in francoske rogljičke, focacce, pice, štručke, majhne sladke dobrote, torte, pite, skratka vse, kar si celiakaši ponavadi ne moremo privoščiti (vsaj ne izven lastne kuhinje).

Okusi so odlični, pekovski izdelki pa so prave mojstrovine. Ko po več letih ugrizneš v “tapravi” krof in francoski rogljiček, je sreča nepopisna, pa naj se sliši še tako smešno 😀

Ta slaščičarna definitivno mora biti na seznamu postajališč vsakega celikaša, ki potuje v ali skozi Verono!

Prav tako so cene smešno nizke. Za krof, rogljiček, pico in cel kup majhnih sladkarij sva odštela slabih 10 €!

Naslov: Via Croce Bianca 23, 37139 Verona

Najina ocena: 5/5

Trgovine

V Veroni je veliko trgovin Migross, ki ponujajo tako izdelke Schär in La Veneziane, kot tudi brezglutenske salame, namaze, razne omake in celo pivo. Prav tako je veliko Lidlov in ravno zdaj so imeli v ponudbi brezglutenske izdelke Nanna Mia: testenine, polnjene njoke, zanimive salame, kruh, pivo.

V večini trgovin (tudi tistih manjših po mestu) imajo tudi sladolede Algida, ki imajo jasno označeno, da so brez glutena.

Ostalo

Blizu arene v centru Verone sva mimogrede zasledila še eno restavracijo, ki ponuja brezglutenske testenine, vendar jih nisva uspela poskusiti. Imenuje se L’Orologio.

Naslov: Corso Porta Nuova 7, 37122 Verona

V centru mesta se, tako kot v mnogih italijanskih mestih, nahaja tudi slaščičarna Grom, ki ponuja izjemno dobre sladolede, skupaj s korneti, lučke, piškote in še kaj. Vse popolnoma brez glutena.

Naslov: Via Giuseppe Mazzini 75, 37121 Verona

Prav tako sva šla na izlet v Gardaland, kjer so nama na vhodu dali letak, na katerem je pisalo, kje ponujajo hrano brez glutena. V sultanovi palači se nahaja brezglutenski kiosk, ki ponuja testenine, meso in ribe brez glutena. Tega prav tako nisva preiskusila, ker sva bila opremljena z goro sendvičev, saj nisva vedela kaj pričakovati.

Na počivališčih Ristop vzdolž avtoceste A4 Torino – Trst so delili letake na katerih so oglaševali brezglutenske jedi, ki jih je mogoče dobiti na njihovih počivališčih. Pripenjam slikice, če bo kdo na poti lačen! 🙂

Upam, da vam bodo informacije ob morebitnem izletu v Verono v pomoč. Definitivno priporočam obisk Bacio di Cioccolato, saj je meni, od vseh lepot Verone, najbolj ostal v spominu njihov krof! 🙂

 

Recept: vanilijeva torta s čokoladno kremo in bananami

Vanilijev biskvit, penasta čokoladna krema in banane – recept za uspeh

Kaj je boljšega od slastne, sočne torte?

Slastna, sočna torta, ki je pripravljena hitro in enostavno! 🙂

Orgran mešanice za peko so me navdušile že kar nekaj časa nazaj, tokrat pa sem se odločila, da v duhu prihajajočega materinskega dne, za svojo mamo pripravim vanilijevo torto z Orgranovo mešanico.

Po mojem mnenju torta ni taprava, če ni vsaj del čokoladen. Zato sem klasični vanilijev biskvit obogatila še s penasto čokoladno kremo in bananami, ki so tako ali tako sorodna duša čokoladi.

Ker so vse Orgran mešanice brez mleka, jajc in veganske, lahko z nekaj majhnimi zamenjavami to torto brez problema prilagodite svojim potrebam.

Sestavine

Biskvit

Krema

  • 250 mL rastlinske smetane
  • 100 g temne čokolade
  • 1 banana

Dodatno

  • 80 g temne čokolade
  • 25 g rastlinske margarine
  • 3 žlice ruma
  • ščepec vanilijevega sladkorja Taste

Postopek

Najprej segrejemo pečico na 180°C. Ločimo beljake in rumenjake, ter stepemo sneg. Tega sicer na embalaži ni zapisanega, vendar je biskvit veliko bolj penasti, če beljake dodamo kot sneg. V večjo posodo damo rumenjake, mešanico za torto, margarino in vodo ter dobro premešamo z ročnim mešalnikom ali kuhinjskim robotom, da dobimo homogeno zmes. Nato dodamo še sneg iz beljakov in samo na hitro premešamo, kar z žlico ali lopatko. Dobljeno maso vlijemo v namaščen pekač za torto in pečemo 30-35 minut. Po tem času z zobotrebcem preverimo ali je biskvit pečen, po potrebi čas pečenja podaljšamo.

Medtem ko se biskvit peče, segrejmo smetano do vretja. Nato dodamo čokolado in jo med mešanjem raztopimo v smetani. Pustimo, da se ohladi.

Ko je biskvit pečen najprej počakamo, da se malce ohladi, nato pa ga odstranimo iz pekača. Ko je popolnoma hladen, ga prerežemo na pol. Medtem ko čakamo, da se ohladi, narežemo banano na kolobarje.

Pripravimo si mrežico ali krožnik na katerem bomo naredili torto. Zgornji del biskvita obrnemo, da bo na dnu torte.

Najprej si pripravimo rum pomešan z vodo (odvisno od okusa, ampak razmerje naj bo nekje 1:1) in s polovico prelijemo biskvit.

Nato vzamemo kremo iz smetane in čokolade, ter jo stepemo z ročnim mešalnikom, kot bi stepali samo smetano, dokler ne dobim konsistence, ki jo bomo lahko namazali na biskvit.

2/3 kreme nato namažemo na spodnji del biskvita, ter preko položimo 2/3 narezane banane, ostalo prihranimo za vrh torte.

Na kremo in banane nato položimo še drug del biskvita. Spet ga prelijemo z rumom, da bo sočen, nato pa na tanko celo torto premažemo s preostalo kremo. Če bo kaj kreme ostalo, se vedno najde kak prostovoljec, ki jo z veseljem pomaže. Vsaj pri nas je tako.

Nato pripravimo še čokolado za preliv. Na vodni kopeli stopimo temno čokolade z margarino. Ko se stopi, jo odstavimo iz vodne kopeli in počakamo par minut, da se ohladi, saj nam bo drugače stopila kremo, ki smo jo pomazali preko torte.

Čokolado najprej vlijemo na sredino torte, nato pa se pomikamo proti zunanjemu delu. Ko porabimo vso čokolado, površino rahlo zgladimo z nožem, da se čokoladni preliv prelije čez robove torte.

Preostale kolobarčke banane narežemo na trikotnike in z njimi okrasimo torto. Po njej lahko posujemo še ščepec vanilijevega sladkorja, ki poskrbi, da se torta lepo blešči.

Najboljše je, da torta odstoji v hladilniku vsaj kakšno uro, da se okusi prepojijo. Če pa ste tako neučakani kot pri naši hiši, jo boste napadli še isto minuto, ko bo končana in tudi takrat bo odlična!

Želim vam veliko zabave ob peki in dober tek, vsem mamam pa lep prihajajoči praznik!

RECEPT: TUNINI BURGERJI BREZ GLUTENA

BREZGLUTENSKI BURGERJI S TUNO

Tuna se pogosto znajde na jedilniku tako vsakega študenta, ki si (vsaj občasno) kuha sam, kot tudi pri ostalih, ko enostavno ni časa za 3-urno pripravo kosila. Tune namreč ni treba prej vzeti iz skrinje in je potem pol ure kuhati, okus je dober, pa še rečeš si, da je zdrava, zaradi omega-3 maščob. Ampak, ko si pripraviš testenine s tuno že tretjič v istem tednu, začneš razmišljati, kako jo lahko uporabiš še drugače.

Zato sem par let nazaj prvič pripravila tunine burgerje. Najprej sem poskusila samo s tuno, ampak so polpeti (ali karkoli že je tisto bilo) v ponvi razpadli, preden sem se jih sploh dotaknila. Nato sem dodala še jajca, ker mi je bilo jasno, da potrebujejo vezivo. Ker je bila masa pretekoča, sem jo gostila z drobtinami. Kmalu sem temu dodala še razne začimbe in tako so nastali tunini burgerji, ki moram reči, niso bili niti približno slabi! 🙂

Do danes sem recept bolj ali manj izpilila in se odločila, da ga delim z vami. Gotovo komu pride prav, ko mu ne bo pretirano do kuhanja ali pa si bo zaželel nekoliko drugačen burger.

V burger lahko dodate tudi rezino sira ali pa rukulo (ki je meni sicer zaradi rahle grenkobe odlična s tuno!) zamenjate s katero drugo zelenjavo. Prav tako lahko zraven kečapa dodate še majonezo, ali pa vse stroje zamenjate s sirnim namazom. Dodatke prilagodite svojemu okusu, če jih boste pripravili večkrat, pa lahko burgerje tako nekoliko popestrite.

SESTAVINE

Za 4 burgerje

POSTOPEK

Najprej ponev damo eno žlico olja, ki smo ga odcedili iz tuninih konzerv, preostalo lahko zavržemo. Na tem olju bomo potem spekli burgerje.

Nato vzamemo eno večjo posodo (toliko veliko, da bomo lahko z rokami zmešali maso za polpete) in vanjo damo obe tuni. Dodamo najprej 1 pest drobtin in obe jajci. V posodo dodamo še peteršilj, na majhne koščke nasekljano čebulo, baziliko, limonin sok in žličko gorčice. Po želji dodamo še čili, če ne marate pekočega, pa ga brez problema spustite. Najprej vse skupaj premešajte s kuhalnico ali lopatko, nato pa vam predlagam, da uporabite roke, da začutite maso. Biti mora dovolj sočna, vendar pa vseeno dovolj kompaktna, da lahko v rokah oblikujete kroglice. Počasi dodajajte še preostale drobtine, dokler ne dobite takšne mase. Nato maso razdelite na 4 dele in oblikujte kroglice.

Segrejte olje v ponvi, nato pa vsako tunino kroglico preden jo date v ponev, rahlo stisnite med dlanmi, da se oblikuje polpet. Pečite jih na srednjem ognju približno 3 minute na vsaki strani oz. toliko, da dobijo lepo rjavo barvo.

Medtem, ko se polpeti pečejo, v toasterju pogrejemo kruh. Priporočam vam, da preizkusite nov kruh Pane Casereccio, ki je kruh iz ajde in prosa s semeni. Naravnost odličen je za pripravo sendvičev, ko ga popečete pa postane ravno prav hrustljav.

Na kruh namažemo mešanico gorčice in kečapa. Najbolje, da si predhodno v manjši posodici zmešate dve žlici gorčice z dvema žlicama kečapa, saj bo nato mazanje na kruh šlo hitreje. Nato na kruh damo še pečen tunin polpet, pest rukule in 2 narezana češnjeva paradižnika.

Tako pripravljene brezglutenske tunine burgerje nato samo še postrežemo.

Obljubim, da bodo navdušili prav vsakega, ki jih bo poskusil! Pa dober tek 🙂

RECEPT: BREZGLUTENSKI KROFI

FINI PUSTNI KROFI

Brezglutenski krofi so poglavje zase.

Zalomi se lahko na vsakem koraku (no, vsaj pri nas je bilo tako). Preveč rumenjakov, premalo rumenjakov, preveč tekočine, premalo tekočine, preveč olja, premalo olja itd. Preizkusili smo vsa mogoča razmerja mok in če že so bili mehki in okusni, niso imeli krancljev.

Letos sva z mami preizkusili moko, ki je nisva še nikoli prej in sicer Orgran samovzhajajočo moko! Glede recepta pa sva rekli, da ne bova komplicirali in bova vzeli njen stari recept za fine pustne krofe, ki ga je uporabljala pred diagnozo.

KROFI SO USPELI! 🙂

Imajo kranclje, so neverjetno mehki in sočni, dobri pa so še naslednji dan, če jih daš za 30 sekund v mikrovalovko (pravkar enega mljaskam, medtem ko pišem ta blog)!

Priprava krofov bo mnogo lažja, če boste zmes pripravili s kuhinjskim robotom, gre pa tudi z navadnim ročnim mešalnikom. Na kuhalnico in roke se zna testo malo lepiti, ampak načeloma z nekoliko več truda, gre tudi tako.

Eno rundo krofkov sva poskusili speči tudi v električni ponvi oz. picopanu. Če ga imaš pri roki, predlagam da ga uporabiš! Enostavno nastaviš temperaturo na termostatu (med 3 in 4), počakaš, da se olje segreje (gre veliko hitreje kot v navadni ponvi) in picopan to temperaturo konstantno drži, kar omogoča odlično peko krofov.

Krofi v picopanu so tudi malenkost bolj narasli kot v ponvi.

Če imaš indukcijsko ploščo, potem segrej olje na stopnji 4,5, da bo imelo tistih 160°C, pri katerih naj bi pekli krofe.

SESTAVINE

Za 14 (70 gramskih) krofov

POSTOPEK

V višjo posodo (ali posodo kuhinjskega robota, če ga uporabljamo) damo presejano moko, suhi kvas, pecilni prašek in sodo bikarbono. Naribamo še limonino in pomarančno lupino.

V ločeni posodi zmiksamo rumenjake, sladkor, vanilijev sladkor, olje, sol, sok pomaranče, dodamo prb. 1,5 dcl mleka, ki smo ga predhodno malo segreli in malo ruma. To mešanico nato dodamo suhim sestavinam in mešamo. Preostalo mleko dodamo po potrebi, če se nam zdi, da zmes potrebuje še malo tekočine.

Počasi mešamo približno 10 minut, nato pa pustimo testo vzhajati 1 uro.

Po 1 uri, ko bi moralo testo narasti na približno 2-kratno velikost, naredimo kroglice, ki bodo naši krofi. Testo lahko sproti tehtamo, da bodo naši krofi čimbolj podobni. Midve sva tehtali prb. 70 g. Z rokami nežno oblikujemo kroglice, pazimo, da testa ne stiskamo premočno. Če je potrebno, si roke malo pomokamo, da se nam testo ne lepi, vendar ne preveč, saj se lahko površina krofa izsuši in bodo potem med vzhajanjem nastale razpoke.

Ko imamo oblikovane krofke, jih pokrijemo s prozorno folijo, da se krofi med vzhajanjem ne sušijo, čez pa lahko damo še krpo in vzhajamo 1 uro.

Tačas pripravimo olje za cvrtje. V ponev ga vlijemo v višini 1 cm. Če uporabljamo picopan za segrevanje potrebujemo samo prb. 5 minut, če krofe cvremo v klasični ponvi, pa nekoliko več. Kot sem že prej omenila, na indukciji nstavite stopnjo 4,5. Če imate kuhinjski termometer, lahko temperaturo olja preverite z njim, drugače pa je priročna tudi kuhalnica. Ročaj kuhalnice pomočimo v olje in če se okrog nje pojavijo mehurčki, je olje dovolj vroče. Če mehurčkov ni, ali moramo nanje dolgo čakati, olje še ni dovolj vroče. Če pa mehurčki okrog kuhalnice močno žuburijo, moramo olje nekoliko ohladiti.

Ko imamo olje primerno vroče, lahko pričnemo s cvrtjem. Krofe polagamo v olja s spodnjo stranjo navzgor (vzhajana stran je prva potopljena v olje) in ponev pokrijemo. Pokrite cvremo 3 minute, nato jih obrnemo in dalje cvremo še 3 minute, tokrat odkrite! To ponavljamo, dokler ne spečemo vseh krofov. Krofe v prvi rundi pokrijemo zato, da čimbolj zrastejo, saj bomo le tako dobili kranclje.

Ko se nekoliko ohladijo, jih s pomočjo brizge napolnimo še z marelično marmelado, po možnosti z domačo, ali pa katero drugo brezglutensko in jih potresemo s sladkorjem v prahu!

Želim ti veliko sreče pri peki, debele kranclje in vesel pust mastnih ust! 🙂

RECEPT: BREZGLUTENSKE PALAČINKE

NAJBOLJŠE PALAČINKE BREZ GLUTENA

Nikoli ne bom pozabila prvih palačink po diagnozi. Pa ne zato, ker bi bile tako dobre…

S sestro sva težili in težili, dokler ati ni vzel v roke ponve in začel zelo navdušeno peči (do takrat so bile palačinke namreč njegova kuharska mojstrovina). Navdušenje ga je začelo zapuščati že pri pripravi mase, dokončno pa sta se poslovila pri prvi palačinki. V naslednjih mesecih je sledilo še približno 50 podobnih poskusov, preden so začele dobivati pravo obliko, potem pa še ene 30, da so dobile še okus.

Brezglutenske palačinke so ena posebna mojstrovina. Nikakor ti ne rata, da bi bile mehke, lepo zapečene in hkrati po možnosti še okusne. Dokler ti lepega dne ne uspejo in potem se sprašuješ zakaj je trajalo tako dolgo.

Moram reči, da so zdaj brezglutenske palačinke ena izmed mojih specialitet. Mogoče so celo boljše od navadnih! 🙂

Ker želim, da tudi vi končno spečete brezglutenske palačinke za prste obliznit, bom z vami delila svoj, v bistvu popolnoma enostaven, recept.

SESTAVINE

Za nekje 5-7 palačink, odvisno od velikosti ponve

  • 2 jajci (če imaš možnost, vzemi domače ali pa vsaj tiste iz proste reje, pri palačinkah se to še posebej pozna)
  • 500 mL riževega napitka ali mleka po želji (navadno, brez laktoze)
  • 250 g moke Mix It
  • 50 mL mineralne vode
  • žlička soli
  • maščoba po izbiri

POSTOPEK

Najprej v visoki posodi stepemo jajca (jaz zadnje čase za mešanje uporabljam kar palični mešalnik, gre veliko hitreje, je pa tudi navadna metlica super!). Nato dodamo mleko in ga dobro premešamo z jajci. Zatem postopoma dodamo moko, saj jo je tako lažje dobro vmešati, da ne nastane preveč grudic. Dodamo še sol in maso pustimo stati vsaj 20 min (dlje stoji, boljša je, ampak ne priporočam več kot kakšno dobro uro). Masa se bo v tem času lepo zgostila, zato ji dodamo še približno 50 mL mineralne vode, ki jo bo naredila bolj penasto.

Ponev, v kateri bomo pekli, moramo dobro segreti. Prvo palačinko začnemo peči na najvišji temperaturi, nato pa z vsako palačinko ogenj nekoliko zmanjšamo, da pridemo do srednje temperature, na kateri se palačinke počasi ampak lepo pečejo. Za peko palačink ne potrebujemo veliko maščobe. Jaz si najraje raztopim pol kocke kokosove maščobe in nato dam v ponev za vsako palačinko po pol čajne žličke raztopljene maščobe.

Palačinko pečemo na eni strani tako dolgo, da začne rob odstopati od ponve in ne vidimo več belih (svetlejših) lis na zgornji strani. Nato jo obrnemo in jo pečemo še kakšno minuto, dokler ne dobi lepih rjavih pikic. Tako nadaljujemo dokler nam ne zmanjka mase.

Pa ne izgubi volje, če se ti prva palačinka ne posreči. Res je potrebno počakati, da je ponev dovolj vroča, ter da imamo pri tej prvi nekoliko več maščobe. Prav tako se splača počakati da se nekoliko bolj zapeče, preden jo obrnemo. Obljubim, da gre potem vsaka naslednja veliko lažje! 🙂

Načinov kako servirati palačinke je mnogo. Lahko je to klasično z domačo marmelado, s čokoladnim ali lešnikovim namazom, lahko pa tudi z rožičevim, če želiš poskusiti nekaj novega (verjami, ne bo ti žal! 🙂 ). Tistim z namazi lahko po želji dodamo še banane in/ali mleti kokos.

Lahko pa z njimi narediš gratinirane palačinke s skuto ali kakšnim drugim nadevom, ali pa kanelone.

Lahko pa vanje daš šunko in sir, ter jih še malo popečeš v ponvi na nizki temperaturi, da se sir raztopi. Te so predvsem primerne za tiste, ki ne marajo sladkega.

Če boš poskusil/-a moj recept, mi sporoči kako ti uspe! Želim ti veliko sreče in dober tek! 🙂

CELIAKIJA: TESTIRANJE IN DIAGNOZA

Če živite s celiakijo že dalj časa, potem o njej veste najbrž že več kot marsikateri zdravnik. Za tiste, ki pa celiakijo šele spoznavate oz. sumite, da bi jo lahko imeli vi ali kdo izmed vaših bližnjih, pa smo pripravili nekaj podatkov o testiranju in diagnozi celiakije.

Zakaj je testiranje pomembno?

Če imate simptome, kateri spominjajo na celiakijo (napogostejše simptome najdete tukaj) in sumite, da vam težave povzroča gluten, je potrebno testiranje. Celiakija je avtoimunska bolezen, ki prizadane več delov našega telesa, kar pa lahko vodi v resnejše bolezni, tako z dieto kot brez nje. Ker je celiakija doživljenjska, je zato pomembno, da z gotovostjo vemo s čim imamo opravka.

Kdo se mora testirati?

  1. Otroci strejši od 3 let in odrasli, ki imajo simptome celiakije.
  2. Neposredni sorodniki bolnikov s celiakijo – starši, otroci, bratje in sestre imajo kar 10-krat višjo možnost za celiakijo, kot preostala populacija.
  3. Vsak s povezano avtoimunsko boleznijo ali drugim bolezenskim stanjem kot je na primer: sladkorna bolezen tipa 1, avtoimunska bolezen ščitnice, avtoimunska bolezen jeter, Downov sindrom, Turnerjev sindrom, Williamsov sindrom, selektivno pomanjkanje imunoglobulinov A (IgA).

Testiranje za celiakijo

Za odkrivanje celiakije obstaja več seroloških (krvnih) testov, ki identificirajo protitelesa za gluten, najpogosteje uporabljeni pa je tTG-IgA test. Da so rezultati testa pravilni, moramo pred testiranjem obvezno uživati gluten, saj bo v nasprotnem primeru število protiteles lažno prenizko. Če krvni testi kažejo na celiakijo, potem zdravnik naroči še biopsijo tankega črevesa, da lahko bolezen potrdi.

Bolniki s celiakijo imajo enega ali pa oba gena HLA DQ2 in DQ8. Vendar pa to še ni pogoj za bolezen, saj je vsaj en od teh genov prisoten kar pri 40% populacije. Je pa testiranje genetike v pomoč pri izključevanju celiakije oz. njenega pojava pri sorodnikih diagnosticiranega.

Diagnoza

Diagnoza celiakije se poda po opravljeni biopsiji tankega črevesja. Ta poseg opravi gastroenterolog, ki vzame vzorec tankega črevesa in ga pošlje na nadaljno analizo, kjer preverijo ali so prisotne poškodbe, značilne za celiakijo. Diagnoza je dokočno potrjena, ko je po dosledni brezglutenski dieti vidno izboljšanje bolezni.

Preobčutljivost na gluten

Nekateri ljudje imajo simptome celiakije, kljub tem, da nimajo bolezni. Med temi simptomi so lahko bolečina v predelu trebuha, napihnjenost, driska, zaprtje, glavoboli, bolečine v kosteh in sklepih, utrujenost, depresija, hiperkativnost, pojavijo pa se ob uživanju glutena. Takrat govorimo o preobčutljivosti na gluten ali pšenico, simptomi pa se izboljšajo ali popolnoma izginejo na brezglutenski dieti.

Pregledi pri zdravniku

Po diagnozi celiakije sledi posvet z osebnim zdravnikom in nato še z dietetikom, ki nam predstavi dieto in nas seznani z novim načinom prehanjevanja. Z njihove strani je potrebno preverjanje doslednosti diete in stanja bolezni. Priporočljivo je, da po diagnozi vsaj enkrat letno obiščemo osebnega zdravnika, ki preveri tako obstoječa bolezenska stanja kot morebitna druga, s celiakijo povezana obolenja.

Celikija je bolezen, s katero moramo živeti, saj zanjo na žalost še ni zdravila. Zato je pomembno, da se brezglutenske diete strogo držimo, pomembno pa je tudi, da najdemo pravega zdravnika, ki se na to bolezen spozna in in jo dosledno spremlja, da ne pride še do drugih obolenj.

Če te bolj podrobno zanima kaj je celiakija, kakšni so njeni simptomi in kje vse se skriva gluten, lahko prebereš še ta prispevek: KAJ JE CELIAKIJA: OSNOVNE STVARI, KI JIH MORA VEDETI PRAV VSAK

RECEPT: BREZGLUTENSKI SLANI MAFINI

MAFINI S ŠUNKO, SIROM IN SUŠENIMI PARADIŽNIKI

“Slani mafini – kaj za vraga pa je to?”

Ponavadi, ko omenim, da bom pekla slane mafine, dobim približno tak odziv. Vendar obljubim, da so veliko boljši kot se mogoče sliši! 🙂

Slane mafine rada spečem predem grem na pot ali pa enostavno za na faks ali v službo, ko nočem spet jesti navadnega sendviča ali česa podobnega.

Če jih pripravim več, jih dam v hladilnik in brez težav zdržijo več dni. Edini problem je ta, da jih ponavadi že vse prej pomažemo in na koncu ne ostane noben niti za naslednji dan.

Jaz vse mafine, tako slane kot sladke, pečem v silikonskih modelčkih, ker so tako kolački veliko bolj sočni in penasti, kot v kovinskem pekaču. Zato vam predlagam, da jih ob priliki nabavite, če jih še nimate, ne bo vam žal 🙂

Pred kratkim sem kupila tudi odmerjevalne skodelice. Priročne so predvsem takrat, ko pečem kaj po kakšnem ameriškem receptu, kjer količine niso v gramih in litrih, temveč v skodelicah. Zraven tega pa so še zelo luškane! 🙂 Zato bom pri sestavinah zapisala tako količine v skodelicah, kot v gramih in militrih.

OSNOVNI RECEPT Z DODATKI PO ŽELJI

Biskvit za slane mafine je čisto enostaven – moka, jajca, mleko oz. rastlinski napitek, pecilni prašek in sol.

Temu pa lahko potem dodajate karkoli želite! Lahko pripravite pizza kombinacijo, lahko jih naredite samo s sirom in potresete s sezamom, vanje lahko dodate zelenjavo, karkoli vam poželi srce! 🙂

Jaz sem tokrat zraven klasične šunka-sir kombinacije dodala še sušene paradižnike, ki so naredili mafine izjemno sočne.

Dodam še razne začimbice– nepogrešljiva sta origano in bazilika, pa tudi kajenski poper, paprika in druge začimbe se dobro obnesejo.

Te mafine lahko pripravite tako, da bodo primerni za vegane, namesto jajc lahko uporabite jajčni nadomestek, če jih želite narediti brez laktoze, pa mleko zamenjajte za rastlinsko (tudi pri veganski verziji) ali mleko brez laktoze.

SESTAVINE

POSTOPEK

Pečico nastavimo na 180°C, da se segreje tačas, ko pripravljamo maso. Najprej ločimo beljake in rumenjake, ter iz beljakov stepemo sneg. Vedno, ko delam kakršnekoli biskvite, ločim sneg od rumenjakov, saj je končni rezultat vedno veliko bolj penast.

Potem rumenjake s paličnim mešalnikom dobro premešamo (lahko tudi ročno, vendar je z mešalnikom hitreje, še posebej potem, ko dodamo moko) in dodamo mleko oz. rastlinski napitek. V dveh korakih med mešanjem dodamo še moko in pecilni prašek. Priporočam vam, da oboje skupaj presejete, ni pa nujno (lahko samo malo s prsti premešate, da razrahljate moko). Nato v maso dodamo vse začimbe, sir, šunko in paradižnike, ter dobro premešamo, tokrat ročno z lopatko. Na koncu dodamo še sneg. Vmešamo ga s krožnimi gibi, maso dvigujemo od spodaj navzgor, in jo potiskamo v sneg, da vnesemo čimveč zraka. Ne mešamo predolgo, nič ni narobe, če v masi še vedno vidimo koščke snega, saj bo to naredilo naše mafine le še bolj penaste.

Maso z žlico nadevamo v modelčke, jih rahlo potresemo s parmezanom in pečemo 20-30 min (odvisno od velikosti modelčkov). Na vrhu morajo biti zlato zapečeni, če skozi njih potisnemo zobotrebec, pa se masa ne sme več prijeti na njega. Takrat so naši mafini gotovi!

Seveda moramo enega poskusiti takoj, ostale pa, ko se ohladijo shranimo v dobro zaprto posodo, kjer nas počakajo do naslednjega dne, ko bodo postali naša nekoliko drugačna malica!

Želim ti dober tek in če se odločiš poskusiti ta recept, bom zelo vesel tvojih slikic! 🙂 (če jih boš objavila na Instagramu, pa nas označi! ;))

RECEPT: BREZGLUTENSKA ČESNOVA BAGETA

ODLIČNA ČESNOVA BAGETA Z MASLOM IN PARMEZANOM

Ali se tudi vam kdaj zgodi, da nimate nobene ideje kaj bi pripravili za večerna druženja s prijatelji ali družino? Ali pa samo sebi za večerjo ali malico?

Midva z Lukom sva zadnje čase kar pretiravala s toplimi sendviči in sva rekla, da morava poskusiti še kaj drugega.

Zato sva kupila Schär mini baguette in se odločila, da bova pripravila čisto taprave česnove bagete!

Te česnove bagete so odlične za večerna druženja, saj se narezan kruh da enostavno trgati in vsak si lahko sam postreže. Okus je božanski, hkrati pa nas kruh še lepo nasiti.

Za vegansko različico lahko maslo zamenjamo z olivnim oljem, parmezan pa z veganskim sirom.

BREZ GLUTENA, A Z VELIKO OKUSA

Meni osebno so Schär mini baguette več kot odlične za pripravo te jedi. Ravno prav so velike, da jih enostavno razrežemo, imajo hrustljavo skorjico in mehko sredico. Včasih sem jih uporabljala zgolj za hot dog-e, ampak mislim, da mi je ta česnova bagetka zdaj veliko bolj všeč.

Masleni nadev pripravimo hitro. Nekaj strokov česna, par vejic peteršilja in malo več masla. Zmešamo, z nadevom napolnimo zareze v kruhu, posujemo s parmezanom in česnovo soljo in damo v pečico. Same odlične sestavine, zato tudi končni rezultat ne more biti nič manj kot vrhunski!

RECEPT

SESTAVINE

*za 2 zelo lačni osebi (ali 3 malo manj lačne)

POSTOPEK

Najprej si pripravimo vse za nadev. V manjšo posodico stremo česen, ali pa ga narežemo na res drobne kocke. Nasekljamo peteršilj in ga damo zraven česna v posodico. Nato dodamo še maslo, ki smo ga že prej dali iz hladilnika, da se bo zdaj lažje zmešal z začimbami. Mešamo tako dolgo, da dobimo masleno pasto z enakomerno razporejenimi peteršiljem in česnom.

Nato naredimo v naše bagetke poševne zareze. Morajo biti dovolj globoke, da bomo kruh lahko razprli, vendar pazimo, da ne zarežemo pregloboko, saj se nam bo v nasprotnem primeru kruh strgal.

Z majhno žličko v zareze napolnimo nadev, štručko posujemo s česnovo soljo in malo parmezana.

Ko smo nadevali vse bagetke, jih damo za 10 minut v pečico na 180°C.

Ko so pečene, jih postrežemo na večjem krožniku in uživamo v njihovem odličnem okusu.

Dober tek! 🙂

RECEPT: BROKOLIJEVA KREMNA JUHA

ENOSTAVNO ZIMSKO KOSILO

Ali se tudi vam po vsej tej praznični hrani kar malo “lušta” po eni topli, lahki, kremasti juhici?

Z vami bom delila enostaven recept za okusno, kremasto brokolijevo juho, ki nas lepo pogreje in napolni naše želodčke.

Če bi me kdo par let nazaj vprašal ali želim krožnik brokolijeve juhe, bi najbrž dobil odgovor podoben temu: “Fuuuj, neeee, brokoli ni dober!”. Tudi Luka je bil priča podobnemu proti-napadu, ko je prvič zame kuhal z brokolijem, vendar je bil dovolj trmast in me ni poslušal, tako da se zdaj brokoli vedno pogosteje znajde na najinih krožnikih in celo jaz sem tista, ki ga prostovoljno kupi!

Brokoli ima kar nekaj dobrih učinkov na naš organizem

Vedno je dober bonus, če ima hrana zraven odličnega okusa še kakšen pozitiven učinek na naše zdravje. Brokoli je tako odgovor za cel kup dobrih del:

  • zmanjšuje možnost pojava raka, ker je izjemno bogat z glukorafaninon, ki se v našem telesu pretvori v proti-rakavo spojino sulforafan
  • ker je bogat z vlakninami, zmanjšuje raven holesterola v krvi
  • bogat je z antioksidanti
  • vsebuje veliko kalcija in vitamina K, zato prispeva k zdravju kosti
  • zaradi protivnetnega sulforafana pa blagodejno deluje tudi na srce in ožilje

RECEPT

Za pripravo te juhe ne potrebujete veliko sestavin, hkrati pa vam ni treba biti master-chef, da vam odlično uspe. Če želite pripraviti vegansko verzijo ali ne prebavljate laktoze, potem lahko smetano nadomestite z rastlinsko alternativo, npr. sojino ali riževo kremo.

Lahko je pripravite tudi malo več in shranite v hladilnik, ter si jo privoščite še naslednji dan.

SESTAVINE

*za 4 osebe

POSTOPEK

Najprej dobro očistimo brokoli in ga narežemo na manjše koščke (manjši so, prej bodo kuhani :)) Sesekljamo še česen in čebulo. V posodi segrejemo malo maščobe, lahko je to olivno olje, maslo, kokosova maščoba, kar nam je ljubše. Nato na hitro popražimo čebulo, da postekleni, dodamo še česen, premešamo, nato pa dodamo še brokoli. Premešamo in nato zalijemo z mlačno vodo. Dodamo toliko vode, da je ves brokoli prekrit in nič več. Če želite, da je juha bolj gosta, dodajte v vodo 1 žlico brezglutenske moke. Dodamo še vse začimbe, lonec pokrijemo in kuhamo še 15-20 minut potem, ko zavre.

Juho nato odstavimo in s paličnim mešalnikom dobro spasiramo. Nato dodamo smetano oz. rastlinsko kremo, premešamo in damo lonec nazaj na ploščo, da jo še malo pogrejemo. Poskusimo, če je potrebno dodati še kakšno začimbo, če ne, je naša juha pripravljena. Ko jo serviramo v krožnik, jo potresemo še z jušnimi kockami, če želimo, da ima malo strukture in nam rahlo hrustlja pod zobmi 🙂

Tako enostavno in hitro je brokolijeva juhica pripravljena, vam želim pa samo še dober tek! 🙂

 

 

PRIJAVA JE BILA USPEŠNA!

 

POPUST TE BO KMALU ČAKAL V

e-NABIRALNIKU.