Arhiv oznak: celiakija

Brezglutenska dieta za ne-celiakaše: ja ali ne?

Ali je brezglutenska dieta zdrava za ljudi, ki nimajo celiakije?

Brezglutenska dieta

Da je brezglutenska dieta edina možnost preživetja celiakašev vemo vsi. Vendar pa velikokrat dobim vprašanje, ali je brezglutenska dieta zdrava tudi za ljudi, ki nimajo celiakije. Vedno odgovorim, da naj vsak jé tisto, kar mu paše. Vendar je pri tem potrebno paziti, da je ta hrana raznolika in se z njo zaužijejo vsa potrebna hranila. Pa naj bo to brezglutenska ali veganska hrana, hrana brez ogljikovih hidratov ali neka čisto tretja dieta.

Predvidevam, da se je tudi marsikdo od vas že vsaj enkrat znašel na mojem mestu. Zato sem se odločila, da malo prebrskam po internetu in zberem čimveč informacij o tem, kaj pravzaprav res pomeni brezglutenska dieta za tiste, ki se jim je, glede na zdravniško kartoteko, ni treba držati.

Zakaj jesti brez glutena, če nimaš celiakije?

Prvi odgovor, ki verjetno marsikomu pade na pamet ob tem vprašanju je, ker je to trenutno moderno. Čeprav se mi zdi, da ta modna muha zadnje čase maha samo še z enim krilom, pa je to najverjetneje še pred kratkim res bil razlog večine. Na splošno je javnost v nekem trenutku začela dojemati gluten kot sovražnika, brezglutensko dieto pa kot zdrav slog življenja, ki popravi vse težave. Od prebavnih do kožnih, pa najbrž še zakonskih. K vitalnosti modne muhe je zagotovo veliko prispevala tudi razširitev brezglutenske ponudbe, saj so izdelki brez glutena prišli bolj ali manj v vsako trgovino, tudi v tiste najmanjše lokalne. Vedno več ljudi se je začelo samo-diagnosticirati s preobčutljivostjo na gluten, ker so po uvedbi brezglutenske diete ugotovili, da imajo boljšo prebavo. To so, glede na podatke na internetu, trije glavni razlogi, zakaj se ljudje, ki nimajo celiakije odločajo za brezglutensko dieto.

Ali brezglutenska dieta resnično pomaga?

Veliko ljudi pravi, da so po poskusni uvedbi brezglutenske diete ugotovili, da se bolje počutijo. Mnogim izginejo tudi marsikateri simptomi, ki so značilni za celiakijo, kljub temu, da te bolezni nimajo potrjene. Ampak ali je to res mogoče?

V ta namen so leta 2011 so v Avstraliji testirali učinke brezglutenske diete na ljudi, ki nimajo celiakije. Polovica testirancev je prejemala brezglutensko dieto, ostali pa placebo (to pomeni, da so mislili, da jedo hrano brez glutena, pa je v resnici niso). Rezultati raziskave niso podali točnega odgovora glede mehanizma. So pa ugotovili, da je brezglutenska dieta pri nekaterih posameznikih zmanjšala simptome kot so napihnjenost, mehkejše blato in utrujenost, čeprav ti niso imeli celiakije.

Leta 2017 je bila objavljena raziskava o občutljivosti na gluten in/ali pšenico, ki ni povezana s celiakijo. Preučevali so vpliv brezglutenske diete na spremenjeno funkcijo črevesja, sindrom razdražljivega črevesja in spremembe v mikroflori prebavil. Ugotovili so, da je aktivacija imunskega sistema in posledična poškodba tankega črevesa zaradi zaužitja glutena možna tudi pri posameznikih, ki nimajo celiakije.

Možno je torej ne samo, da brezglutenska dieta pomaga pri različnih stanjih povezanih s prebavili, ampak tudi, da je mehanizem preobčutljivosti enak kot pri celiakiji. To pomeni, da so lahko te vrste preobčutljivosti čisto enako resne kot je celiakija.

Vpliv brezglutenske diete na avtizem, epilepsijo in shizofrenijo

Tudi to smo že slišali, da brezglutenska dieta izboljša bolezenska stanja, ki niso povezana s prebavili. Kakšna pa je razlaga v tem primeru?

Avtizem: nekatere študije predlagajo, da je pri avtistih visoka možnost reakcije imunskega sistema na gluten, ker to bolezen velikokrat spremljajo povišane krvne koncentracije IgG protiteles za antigliadin. Ker pa zaenkrat še niso našli prave povezave, tega ne morejo trditi z gotovostjo in bo zato potrebno še malo raziskovanja.

Epilepsija: v študiji leta 2016 so preiskovali povezavo med epilepsijo in celiakijo na 113 bolnikih. Ugotovili so, da je zraven epilepsije imelo celiakijo 6% bolnikov. Po uvedbi brezglutenske diete so napadi epilepsije izginili pri 6 od 7 bolnikov in ti niso več potrebovali zdravil.

Shizofrenija: da bi povezali shizofrenijo in celiakijo je bilo izvedenih več manjših študij. Ugotovili so, da je možnost za pojav protiteles povezanih s celiakijo pri shizofrenikih večja kot običajno. Zato je možno, da se bolezensko stanje ob uvedbi brezglutenske diete izboljša, vendar res zgolj pri tistih, ki imajo v krvi prisotna protitelesa. Ampak bo tudi v tem primeru potrebnih še kar nekaj raziskav, da bodo lahko karkoli z gotovostjo trdili.

Vsi ti podatki torej ne pomenijo, da brezglutenska dieta pozdravi avtizem, epilepsijo in shizofrenijo, kot marsikdo zmotno misli. Vse kar lahko na podlagi teh podatkov rečemo, je zgolj to, da je pri teh bolnikih možnost celiakije večja.

Brezglutenska dieta nikomur ne škodi

Velikokrat dobim vprašanje tudi, ali je brezglutenska dieta škodljiva, če nimaš celiakije ali preobčutljivosti na gluten.

Odgovor je zagotovo ne.

Veliko ljudi jé hrano, ki je naravno brez glutena ali v svojo prehrano vključujejo minimalne količine glutena. Dober primer je večina Azije, kjer je glavno žito riž in ne pšenica. Popolnoma mogoče se je zdravo prehranjevati in ne uživati glutena. Vendar pa obstajajo izjeme!

Kakšna so tveganja pri brezglutenski dieti?

Če se držimo brezglutenske diete, se moramo zavedati, da z neustrezno raznolikostjo prehrane lahko škodujemo svojemu zdravju. To velja tako za celiakaše in ljudi s preobčutljivostjo, kot za vse, ki jedo brez glutena zaradi lastne želje.

Pomanjkanje hranil: če iz prehrane izključimo gluten, je velika možnost, da bomo hkrati izločili tudi nekatera pomembna hranila kot so železo, kalcij, vlaknine, tiamin, riboflavin in niacin. Vse to namreč najdemo v polnozrnatih žitih kot je pšenica in drugih živilih, ki vsebujejo gluten. Dober primer so razni kosmiči, ki imajo dodanih veliko vitaminov.

Vlaknine: večina brezglutenskih izdelkov ima zelo nizko vsebnost vlaknin. Te lahko nadomestimo z uživanjem leče, fižola in še katerega drugega brezglutenskega živila. Vendar je za to potrebno kar nekaj načrtovanja.

Študija iz leta 2017 pravi, da je tveganje za pojav srčno-žilnih boleznih pri ljudjeh, ki se držijo brezglutenske diete višje. Razlog zato je neuživanje polnozrnatih živil, ki imajo pozitivne učinke na srce.

Veliko brezglutenskih izdelkov ima tudi višjo vsebnost maščob, sladkorja in so bolj kalorični. To lahko posledično vodi do pridobivanja telesne teže. Mnogi prehranski strokovnjaki zato opozarjajo, da je gluten škodljiv samo za ljudi s celiakijo in preobčutljivostjo!

Čeprav gluten sam po sebi ni esencialen in ni pogoj za zdravo prehrano, pa so zelo pomembna hranila, ki jih živila z glutenom prinašajo. Če torej ni razloga za izločitev glutena iz prehrane, tega ne storiti. Veliko ljudi se odloči za brezglutensko dieto na podlagi premalo informacij in si lahko posledično stori veliko več škode kot koristi.

Uvedba brezglutenske diete

Če nimaš celiakije in po vsem tem še vedno razmišljaš o uvedbi brezglutenske diete, potem moraš najprej storiti naslednje stvari:

  • če trpiš zaradi težav s prebavili, kot so napihnjenost, napenjanje, težave z odvajanjem blata, bolečinami itd., se najprej pogovori s svojim zdravnikom. Za te težave je lahko odgovornih več različnih bolezenskih stanj
  • brezglutenske diete ne smeš uvajati pred testiranjem za celiakijo, saj lahko to vodi do lažno negativnih rezultatov
  • pred uvedbo brezglutenske diete je potrebno govoriti s prehranskim strokovnjakom, ki nam pove kako in s katerimi živili v prehrano vnašamo vsa potrebna hranila
Brezglutenska dieta

Kaj je torej odgovor na vprašanje, ki smo si ga postavili na začetku?

Brezglutenski izdelki zagotovo niso škodljivi za ljudi, ki nimajo celiakije ali preobčutljivosti. Kljub temu pa pretirano izločanje glutena iz prehrane brez konkretnega razloga ni pametno, še posebej v primeru, ko hrana, ki jo uživamo, ni dovolj raznolika in z njo ne vnašamo v telo vseh hranil, ki jih potrebujemo za normalno delovanje. Pri brezglutenski dieti je torej glavnega pomena dobra informiranost, veliko načrtovanja in predvsem uživanja ob hrani, ki je zdrava, sveža, okusna in se po njej dobro počutimo!

Celiakija: miti in resnice

Kaj o celiakiji drži in kaj je izmišljeno?

Celiakija prihaja v paketu s kupom informacij o tem, kaj se sme in kaj je prepovedano. Ampak vse te informacijo morda niso pravilne! O celiakiji obstaja mnogo “trditev”, ki niso nujno resnične in lahko zato marsikoga zmedejo. Še posebej tiste, ki so v svetu brezglutenske diete novi. Zato smo tukaj zbrali nekaj najpogostejših mitov o celiakiji, ki utegnejo biti v pomoč vsem, ki živijo s to boleznijo.

“Celiakija je redka bolezen”

MIT! Sodeč po novih raziskavah ima kar 1 od 100 evropejcev celiakijo. To je mnogo več, kot so včasih predvidevali. Napačne negativne diagnoze so izjemno pogoste in raziskave ocenjujejo, da približno 500.000 ljudi, ki trenutno trpi za simptomi celiakije, še niso bilo diagnosticiranih.

“Celiakija je alergija na hrano”

MIT! Celiakija ni niti alergija na hrano niti intoleranca. Celiakija je avtoimunska bolezen pri kateri uživanje glutena povzroči poškodbe tankega črevesa. Prav tako lahko prizadane druge organe in dele telesa.

“Celiakijo imaš samo, če imaš drisko”

MIT! Celiakija je bolezen, ki ima mnoge simptome in lahko prizadane različne dele telesa. Prav tako se simptomi in njihova intenzivnost razlikujejo med posameniki. Več o simptomih celiakije lahko prebereš tukaj.

“Samo otroci lahko dobijo celiakijo”

MIT! Celiakija se lahko razvije in diagnosticira pri katerikoli starosti. Lahko se razvije ob prvi vključitvi glutena v hrano, v starosti ali nekje vmes. Celiakijo se pogosto diagnosticira v starosti med 40 in 60 let, povprečna starost, pri kateri se postavi diagnoza, pa je 13 let.

“Celiakija lahko z leti izzveni”

MIT! Oh, če bi dobila 1€ vsakič, ko mi je kdo rekel, da pozna nekoga, ki je imel celiakijo, “zdaj je pa več nima”… Celikija je bolezen, ki traja vse življenje! Brezglutenska dieta je edino zdravilo za celiakijo, ki pa zdravi zgolj simptome in ne same bolezni. Takoj, ko se začne gluten spet uživati, se bodo simptomi vrnili, tanko črevo pa bo spet poškodovano. Ko smo na brezglutenski dovolj časa, da si črevesne resice opomorejo, je test za celiakijo negativen. Prav tako v krvi ni protiteles, saj v organizmu ni glutena, na katerega bi moral imunski sistem odreagirati. Nikakor pa to ne pomeni, da bolezni več ni!

“Če na deklaraciji piše, da je izdelek iz obrata, ki predeluje živila z glutenom, ni varen za celiakaše”

RESNICA! Tudi če izdelek ne vsebuje sestavin z glutenom, a je proizveden v obratu, ki predeluje gluten na istih linijah, obstaja možnost, da izdelek vsebuje gluten.

“Če imaš celiakijo, lahko uporabljaš samo kozmetiko, ki je certificirano brez glutena”

DELNO RESNICA, DELNO MIT! Sama definicija kozmetičnega izdelka nam pove, da ta ne more prehajati skozi kožo v kri, zato so vsi izdelki iz tega stališča varni. Problem pa nastane pri izdelkih, ki jih lahko iz takega ali drugačnega razloga zaužijemo. To so na primer šminke in drugi izdelki za ustnice, kreme za roke, maskare in senčila (ker so v stiku s sluznico in lahko prehajajo v sistemski obtok). Prav tako so problematični šamponi in geli za prhanje za otroke! Ti namreč med umivanjem lahko hitro kaj spravijo v usta in to tudi zaužijejo. Gluten velikokrat vsebujejo naravni kozmetični izdelki, zato moramo biti pri njih še posebej previdni.

Pri kozmetičnih izdelkih, ki med sestavinami nimajo navedenih sestavin, ki neposredno vsebujejo gluten in jih ne bomo uporabljali blizu ust in sluznice, strah tako ni potreben. Je pa pametno uporabljati brezglutenske izdelke za nanos na ustnice in oči, ter na tiste dele telesa, ki dnevno večkrat pridejo v stik z usti

“Samo ena drobtinica glutena ti pa že ne škodi”

MIT! Že minimalna količina glutena je dovolj za aktivacijo imunskega sistema celiakaša. Zato je izjemno pomembno, da pri pripravi hrane upoštevamo naslednje nasvete:

  • posode in pribor za kuhanje imamo spravljene ločeno od tistih, ki jih uporabljamo za pripravo hrane z glutenom
  • za cvrtje ne smemo uporabljati olja v katerem se je pripravljala hrana z glutenom
  • uporabljamo lahko samo čisti žar in ločen toaster (ali vrečke za toaster)
  • uporabljamo ločene deske za rezanje in kuhinjske površine pred začetkom kuhanja vedno temeljito očistimo
  • marmelade, masla, gorčiče, majoneze in druga živila, v katera posegamo s potencionalno kontaminiranim priborom, moramo vedno imeti ločena

“Tudi če ima restavracija brezglutenski meni, hrana vseeno ni nujno varna”

RESNICA! Samo brezglutenski jedilnik ni nujno zagotovilo, da bomo dobili varen obrok. Žal je veliko restavracij v svoj jedilnik dodalo brezglutenske jedi zgolj z razlogom, da popestrijo svojo ponudbo, niso pa se podučili o pripravi te hrane. Sami vemo, da priprava varnega brezglutenskega obroka v mešani kuhinji ni enostavna, v restavraciji, ki ima kuhinjo z XY številom ljudi, ki mora pripraviti še 3-krat toliko hrane naenkrat, pa je to še veliko težje. Zato je res pomembno, da se predhodno pozanimamo o njihovem znanju, ozaveščenosti in pogojih kuhinje. Najbolj varne so tiste restavracije, ki imajo kuhinjo ločeno, seveda pa nam lahko pripravijo varen obrok tudi drugi, če se znajo potruditi in vedo na kaj morajo biti pozorni.

Če ti poznaš še kakšen mit, ki so ti ga hoteli “prodati” odkar imaš celiakijo, ga zapiši v komentar! 🙂

Povzeto po Coeliac.org.uk in Beyondceliac.org

S celiakijo na počitnice

Celiakaši potovanja načrtujemo malo drugače

Restavracija O Chiado, Lizbona

Počitnice so trenutno tisto, o čem govorimo vsi. Nekateri so iz njih že prišli, nekateri se nanje komaj odpravljamo. Pred odhodom je potrebno marsikaj pripraviti in načrtovati, če potuješ s celiakijo, pa je tega še dvakrat več.

Kdo si upa priznati, da je ena izmed glavnih atrakcij, ki nas privabijo na določeno destinacijo, široka ponudba brezglutenske hrane? 😀

Jaz vem, da so brezglutenske restavracije, pekarne in široka ponudba izdelkov v trgovinah tisto, kar mi naredi počitnice. Ko me kdo vpraša, kako je bilo na dopustu, dobi enega izmed dveh odgovorov: “Super, povsod je bilo polno brezglutenskih stvari!!” ali pa “Bolj slabo, brezglutenska ponudba ni bila pretirano dobra…”. Šele kasneje ugotovim, da so najbrž želeli vedeti, kakšno je bilo mesto/plaže/znamenitosti in ostale stvari, ki so pomembne “vse-jedcem” 😀

Ker sem sama bila že na več potovanjih, mi je do zdaj uspelo vzpostaviti že cel sistem načrtovanja in priprav na dopust, ki sem se jih odločila deliti z vami. Še posebej utegnejo biti nasveti koristni za tiste, ki se na počitnice odpravljate prvič po diagnozi 🙂

Nastanitev

Haasje Klaasje, Amsterdam

Skozi leta potovanj sem ugotovila, da je, še posebej, ko nekje ostajam dalj časa, zelo pomembno, da imam lastno kuhinjo. Zato, če je le mogoče, vedno stanujem v apartmajih oz. stanovanjih. Ponavadi najprej preverim ponudbo na airbnb (zelo pomembno je, da pri tipu doma obkljukaš “entire place”!), če tam ne najdem nič, kar mi ustreza, pa ponavadi še booking.com, kjer pod “Ponudba v sobi” obkljukam kuhinjo.

Če ni možnosti, da si napakiram že doma, potem po nastanitvi najprej kupim novo gobico za pranje posode in detergent, ter po možnosti še kakšno čistilo, s katerim očistim celotno kuhinjo, ter temeljito operem vso posodo in pribor. S tem si že takoj na začetku dopusta zagotovim, da bo vse, kar bom pojedla “doma”, zagotovo vredu.

Lastna kuhinja nas lahko reši tudi takrat, ko je brezglutenska ponudba res slaba. Takrat se lahko zatečemo h kuhanju z osnovno hrano – mesom, zelenjavo, krompirjem, rižem.

Pametno je s seboj vzeti tudi (osnovne) začimbe. Velikokrat sem že imela težavo najti navadno sol, ki ne vsebovala vsaj sledi glutena, kaj šele kakšen poper, origano, baziliko…

Če so v kuhinji leseni pripomočki (kuhalnica, deska…), se jim, če se le da, izogibam, saj je gluten iz njih težko odstraniti.

Restavracije, pekarne, kavarne

Bacio Di Cioccolato, Verona

Ko začnem raziskovati brezglutensko ponubo na željeni destinaciji, v Google enostavno vpišem kraj, v katerega načrtujem potovati in zraven “gluten free” (npr., če želim potovati v London, napišem London gluten free). Če potujem v špansko mesto, gluten free nadomestim s “sin gluten”, če v italijansko, pa s “senza glutine”. V zadetkih ponavadi najdem restavracije, ki oglašujejo brezglutensko ponudbo oz. imajo brezglutenski meni. Zelo priročni so tudi razni blogi, v katerih najdemo preizkušene restavracije in mnenja o njih.

Pametno je poiskati tudi društvo za celiakijo iz področja kamor potujemo. Seveda to pride v poštev takrat, ko poznamo njihov jezik. Ponavadi imajo na spletnih ali Facebook straneh veliko podatkov o preizkušenih restavracijah v njihovi bližini.

Vse restavracije, pekarne, kavarne, ki jih najdem, si shranim v zemljevid. Tako lahko, ko sem na potovanju in postanem lačna, hitro ugotovim, kaj mi je najbližje. Ne pozabi, če potuješ izven EU, si predhodno prenesi zemljevid mesta na Google Maps, ali pa aplikacijo maps.me, ki deluje brez mobilnih podatkov.

Ko potujem kam, kjer vem, da brezglutenska ponudba ne bo prisotna na vsakem koraku, preverim tudi trgovine, ki ponujajo brezglutenske izdelke. Tudi to ponavadi najdem že s prejšnjim iskanjem, če ne, pa dodam še “store” ali “shop”.

Če vso to iskanje ne obrodi sadov, potem je to znak, da mesto, kamor želim potovati, ni ravno brezglutenski raj. V tem primeru je pametno, sploh če ne znamo njihovega domačega jezika, vzeti s sabo kartice, na katerih je zapisano, kaj lahko celiakaši jemo, kje vse se skriva gluten ter kako zelo je pomembno, da nam lahko zagotovijo resnično brezglutenski obrok. Kartice v 63-ih jezikih najdeš TUKAJ. Meni so, še posebej par let nazaj, pred “brezglutenskim bumom”, velikokrat prišle prav.

Ostali napotki

Zum Wohl, Dunaj

S seboj vedno nosim vlažilne robčke. Če nimam možnosti, da bi si, preden začnem jesti, umila roke (še posebej, če je to kak sendvič med ogledom znamenitosti), pride prav, saj nikoli ne vemo česa smo se dotaknili (to sicer ni problematično samo s strani glutena 🙂 ). Prav tako vlažilni robčki pridejo prav v trgovini, ko nimamo druge možnosti, kot položiti svoje izdelke na tekoči trak, ki je prekrit z moko/drobtinami 🙁 Takoj zatem, ko položim izdelke v vrečko, si roke prebrišem z vlažilnim robčkom, ko pridem domov, pa vse izdelke sperem pod vodo.

Če želim prehranjevanje zunaj čimbolj omejiti ali pa to enostavno ni mogoče, si zjutraj pripravim sendvič (ali dva), ter s seboj vzamem še kakšne krekerje, slane prigrizke, ploščice ali sadje. Tako vem, da bom imela hrano pri roki ne glede na to, kdaj postanem lačna.

Če imam v kovčku prostor, vedno vzamem s sabo še toaster. Sicer je res, da vzame kar precej prostora, vendar mi ni bilo še nikoli žal. Kruhi, ki jih kupimo v trgovinah, pogosto hitro postanejo suhi in jih ni nič prijetno jesti. Takrat toaster pride še kako prav!

Nikoli ne smem pozabiti na probiotike, če ni drugega pri roki, vzamem kar Linex Forte, saj ponavadi, ko je potreba po njih, lekarne ni nikjer blizu. Prav pridejo tudi kakšne močnejše protibolečinske tablete.

Zelo priročno si je na telefon prenesti tudi kak slovar, s katerim lahko preverimo sestavine na deklaracijah izdelkov. Če si zapomnimo besede kot so pšenica, ječmen in škrob, ki se v izdelkih pogosteje pojavljajo, lahko hitro ugotovimo, ali je izdelek neprimeren za nas, če ni na voljo posebej označenih brezglutenskih.

Najpomembnejše!

Vedno (če je le mogoče) s sabo vzamem 1 kruh in po možnosti še kakšno majhno maslo in marmelado. To pride še posebej prav, če prispemo na destinacijo v poznih večernih urah, ko trgovine več niso odprte ali pa če v bližini naše nastanitve ni trgovine, ki bi imela brezglutensko ponudbo. Čeprav mi je včasih, ko pakiram, škoda prostora v kovčku, se mi kasneje vedno izplača. Pa še z eno skrbjo manj začnem dopust 🙂

Pomembno je tudi, koga vzamemo s seboj na dopust. Če z nekom potujemo prvič, mu je treba že takoj na začetku povedati, da potovanje z nami ni tako enostavno. Večini ljudi ni potrebno vnaprej razmišljati kje in kaj bodo jedli. Ko postanejo lačni, se enostavno ozrejo okrog sebe in izberejo tisto, kar jim najbolj diši. Pri nas je to dolgotrajneši in kompleksnejši proces. Če se nekdo ni pripravljen ukvarjati s tem in morebitnimi komplikacijami, ki nastanejo, ko restavracije, ki si jo veselo guglal še dan prej, več ni oz. je ne najdeš (to se mi je še prevečkrat zgodilo), potem ta oseba ni pravi partner za potovanje s tabo. Če so prijatelji res pravi in se zavedajo, kaj pomeni celiakija, potem se vam bodo po teh besedah samo nasmejali in rekli, da se jim zdi to samoumevno 🙂

Zares najpomemnejše pa je, da na počitnicah uživamo! 🙂 Z dobrim načrtom bomo uživali tako v “brezglutenskih rajih” kot “brezglutensko še neodkritih kotičkih sveta”. Biti moramo samo pripravljeni na to, kar nas čaka, potem pa ostane samo še raziskovanje, počivanje in zabava! 🙂

Vsem, ki vas letošnje počitnice še čakajo, želim, da bi se imeli odlično! Tudi jaz že komaj odštevam dneve! 😀 Če imaš pa ti še kak nasvet za nas, ga pogumno zapiši v komentar! 😉

Recept: vanilijeva torta s čokoladno kremo in bananami

Vanilijev biskvit, penasta čokoladna krema in banane – recept za uspeh

Kaj je boljšega od slastne, sočne torte?

Slastna, sočna torta, ki je pripravljena hitro in enostavno! 🙂

Orgran mešanice za peko so me navdušile že kar nekaj časa nazaj, tokrat pa sem se odločila, da v duhu prihajajočega materinskega dne, za svojo mamo pripravim vanilijevo torto z Orgranovo mešanico.

Po mojem mnenju torta ni taprava, če ni vsaj del čokoladen. Zato sem klasični vanilijev biskvit obogatila še s penasto čokoladno kremo in bananami, ki so tako ali tako sorodna duša čokoladi.

Ker so vse Orgran mešanice brez mleka, jajc in veganske, lahko z nekaj majhnimi zamenjavami to torto brez problema prilagodite svojim potrebam.

Sestavine

Biskvit

Krema

  • 250 mL rastlinske smetane
  • 100 g temne čokolade
  • 1 banana

Dodatno

  • 80 g temne čokolade
  • 25 g rastlinske margarine
  • 3 žlice ruma
  • ščepec vanilijevega sladkorja Taste

Postopek

Najprej segrejemo pečico na 180°C. Ločimo beljake in rumenjake, ter stepemo sneg. Tega sicer na embalaži ni zapisanega, vendar je biskvit veliko bolj penasti, če beljake dodamo kot sneg. V večjo posodo damo rumenjake, mešanico za torto, margarino in vodo ter dobro premešamo z ročnim mešalnikom ali kuhinjskim robotom, da dobimo homogeno zmes. Nato dodamo še sneg iz beljakov in samo na hitro premešamo, kar z žlico ali lopatko. Dobljeno maso vlijemo v namaščen pekač za torto in pečemo 30-35 minut. Po tem času z zobotrebcem preverimo ali je biskvit pečen, po potrebi čas pečenja podaljšamo.

Medtem ko se biskvit peče, segrejmo smetano do vretja. Nato dodamo čokolado in jo med mešanjem raztopimo v smetani. Pustimo, da se ohladi.

Ko je biskvit pečen najprej počakamo, da se malce ohladi, nato pa ga odstranimo iz pekača. Ko je popolnoma hladen, ga prerežemo na pol. Medtem ko čakamo, da se ohladi, narežemo banano na kolobarje.

Pripravimo si mrežico ali krožnik na katerem bomo naredili torto. Zgornji del biskvita obrnemo, da bo na dnu torte.

Najprej si pripravimo rum pomešan z vodo (odvisno od okusa, ampak razmerje naj bo nekje 1:1) in s polovico prelijemo biskvit.

Nato vzamemo kremo iz smetane in čokolade, ter jo stepemo z ročnim mešalnikom, kot bi stepali samo smetano, dokler ne dobim konsistence, ki jo bomo lahko namazali na biskvit.

2/3 kreme nato namažemo na spodnji del biskvita, ter preko položimo 2/3 narezane banane, ostalo prihranimo za vrh torte.

Na kremo in banane nato položimo še drug del biskvita. Spet ga prelijemo z rumom, da bo sočen, nato pa na tanko celo torto premažemo s preostalo kremo. Če bo kaj kreme ostalo, se vedno najde kak prostovoljec, ki jo z veseljem pomaže. Vsaj pri nas je tako.

Nato pripravimo še čokolado za preliv. Na vodni kopeli stopimo temno čokolade z margarino. Ko se stopi, jo odstavimo iz vodne kopeli in počakamo par minut, da se ohladi, saj nam bo drugače stopila kremo, ki smo jo pomazali preko torte.

Čokolado najprej vlijemo na sredino torte, nato pa se pomikamo proti zunanjemu delu. Ko porabimo vso čokolado, površino rahlo zgladimo z nožem, da se čokoladni preliv prelije čez robove torte.

Preostale kolobarčke banane narežemo na trikotnike in z njimi okrasimo torto. Po njej lahko posujemo še ščepec vanilijevega sladkorja, ki poskrbi, da se torta lepo blešči.

Najboljše je, da torta odstoji v hladilniku vsaj kakšno uro, da se okusi prepojijo. Če pa ste tako neučakani kot pri naši hiši, jo boste napadli še isto minuto, ko bo končana in tudi takrat bo odlična!

Želim vam veliko zabave ob peki in dober tek, vsem mamam pa lep prihajajoči praznik!

RECEPT: BREZGLUTENSKE PALAČINKE

NAJBOLJŠE PALAČINKE BREZ GLUTENA

Nikoli ne bom pozabila prvih palačink po diagnozi. Pa ne zato, ker bi bile tako dobre…

S sestro sva težili in težili, dokler ati ni vzel v roke ponve in začel zelo navdušeno peči (do takrat so bile palačinke namreč njegova kuharska mojstrovina). Navdušenje ga je začelo zapuščati že pri pripravi mase, dokončno pa sta se poslovila pri prvi palačinki. V naslednjih mesecih je sledilo še približno 50 podobnih poskusov, preden so začele dobivati pravo obliko, potem pa še ene 30, da so dobile še okus.

Brezglutenske palačinke so ena posebna mojstrovina. Nikakor ti ne rata, da bi bile mehke, lepo zapečene in hkrati po možnosti še okusne. Dokler ti lepega dne ne uspejo in potem se sprašuješ zakaj je trajalo tako dolgo.

Moram reči, da so zdaj brezglutenske palačinke ena izmed mojih specialitet. Mogoče so celo boljše od navadnih! 🙂

Ker želim, da tudi vi končno spečete brezglutenske palačinke za prste obliznit, bom z vami delila svoj, v bistvu popolnoma enostaven, recept.

SESTAVINE

Za nekje 5-7 palačink, odvisno od velikosti ponve

  • 2 jajci (če imaš možnost, vzemi domače ali pa vsaj tiste iz proste reje, pri palačinkah se to še posebej pozna)
  • 500 mL riževega napitka ali mleka po želji (navadno, brez laktoze)
  • 250 g moke Mix It
  • 50 mL mineralne vode
  • žlička soli
  • maščoba po izbiri

POSTOPEK

Najprej v visoki posodi stepemo jajca (jaz zadnje čase za mešanje uporabljam kar palični mešalnik, gre veliko hitreje, je pa tudi navadna metlica super!). Nato dodamo mleko in ga dobro premešamo z jajci. Zatem postopoma dodamo moko, saj jo je tako lažje dobro vmešati, da ne nastane preveč grudic. Dodamo še sol in maso pustimo stati vsaj 20 min (dlje stoji, boljša je, ampak ne priporočam več kot kakšno dobro uro). Masa se bo v tem času lepo zgostila, zato ji dodamo še približno 50 mL mineralne vode, ki jo bo naredila bolj penasto.

Ponev, v kateri bomo pekli, moramo dobro segreti. Prvo palačinko začnemo peči na najvišji temperaturi, nato pa z vsako palačinko ogenj nekoliko zmanjšamo, da pridemo do srednje temperature, na kateri se palačinke počasi ampak lepo pečejo. Za peko palačink ne potrebujemo veliko maščobe. Jaz si najraje raztopim pol kocke kokosove maščobe in nato dam v ponev za vsako palačinko po pol čajne žličke raztopljene maščobe.

Palačinko pečemo na eni strani tako dolgo, da začne rob odstopati od ponve in ne vidimo več belih (svetlejših) lis na zgornji strani. Nato jo obrnemo in jo pečemo še kakšno minuto, dokler ne dobi lepih rjavih pikic. Tako nadaljujemo dokler nam ne zmanjka mase.

Pa ne izgubi volje, če se ti prva palačinka ne posreči. Res je potrebno počakati, da je ponev dovolj vroča, ter da imamo pri tej prvi nekoliko več maščobe. Prav tako se splača počakati da se nekoliko bolj zapeče, preden jo obrnemo. Obljubim, da gre potem vsaka naslednja veliko lažje! 🙂

Načinov kako servirati palačinke je mnogo. Lahko je to klasično z domačo marmelado, s čokoladnim ali lešnikovim namazom, lahko pa tudi z rožičevim, če želiš poskusiti nekaj novega (verjami, ne bo ti žal! 🙂 ). Tistim z namazi lahko po želji dodamo še banane in/ali mleti kokos.

Lahko pa z njimi narediš gratinirane palačinke s skuto ali kakšnim drugim nadevom, ali pa kanelone.

Lahko pa vanje daš šunko in sir, ter jih še malo popečeš v ponvi na nizki temperaturi, da se sir raztopi. Te so predvsem primerne za tiste, ki ne marajo sladkega.

Če boš poskusil/-a moj recept, mi sporoči kako ti uspe! Želim ti veliko sreče in dober tek! 🙂

CELIAKIJA: TESTIRANJE IN DIAGNOZA

Če živite s celiakijo že dalj časa, potem o njej veste najbrž že več kot marsikateri zdravnik. Za tiste, ki pa celiakijo šele spoznavate oz. sumite, da bi jo lahko imeli vi ali kdo izmed vaših bližnjih, pa smo pripravili nekaj podatkov o testiranju in diagnozi celiakije.

Zakaj je testiranje pomembno?

Če imate simptome, kateri spominjajo na celiakijo (napogostejše simptome najdete tukaj) in sumite, da vam težave povzroča gluten, je potrebno testiranje. Celiakija je avtoimunska bolezen, ki prizadane več delov našega telesa, kar pa lahko vodi v resnejše bolezni, tako z dieto kot brez nje. Ker je celiakija doživljenjska, je zato pomembno, da z gotovostjo vemo s čim imamo opravka.

Kdo se mora testirati?

  1. Otroci strejši od 3 let in odrasli, ki imajo simptome celiakije.
  2. Neposredni sorodniki bolnikov s celiakijo – starši, otroci, bratje in sestre imajo kar 10-krat višjo možnost za celiakijo, kot preostala populacija.
  3. Vsak s povezano avtoimunsko boleznijo ali drugim bolezenskim stanjem kot je na primer: sladkorna bolezen tipa 1, avtoimunska bolezen ščitnice, avtoimunska bolezen jeter, Downov sindrom, Turnerjev sindrom, Williamsov sindrom, selektivno pomanjkanje imunoglobulinov A (IgA).

Testiranje za celiakijo

Za odkrivanje celiakije obstaja več seroloških (krvnih) testov, ki identificirajo protitelesa za gluten, najpogosteje uporabljeni pa je tTG-IgA test. Da so rezultati testa pravilni, moramo pred testiranjem obvezno uživati gluten, saj bo v nasprotnem primeru število protiteles lažno prenizko. Če krvni testi kažejo na celiakijo, potem zdravnik naroči še biopsijo tankega črevesa, da lahko bolezen potrdi.

Bolniki s celiakijo imajo enega ali pa oba gena HLA DQ2 in DQ8. Vendar pa to še ni pogoj za bolezen, saj je vsaj en od teh genov prisoten kar pri 40% populacije. Je pa testiranje genetike v pomoč pri izključevanju celiakije oz. njenega pojava pri sorodnikih diagnosticiranega.

Diagnoza

Diagnoza celiakije se poda po opravljeni biopsiji tankega črevesja. Ta poseg opravi gastroenterolog, ki vzame vzorec tankega črevesa in ga pošlje na nadaljno analizo, kjer preverijo ali so prisotne poškodbe, značilne za celiakijo. Diagnoza je dokočno potrjena, ko je po dosledni brezglutenski dieti vidno izboljšanje bolezni.

Preobčutljivost na gluten

Nekateri ljudje imajo simptome celiakije, kljub tem, da nimajo bolezni. Med temi simptomi so lahko bolečina v predelu trebuha, napihnjenost, driska, zaprtje, glavoboli, bolečine v kosteh in sklepih, utrujenost, depresija, hiperkativnost, pojavijo pa se ob uživanju glutena. Takrat govorimo o preobčutljivosti na gluten ali pšenico, simptomi pa se izboljšajo ali popolnoma izginejo na brezglutenski dieti.

Pregledi pri zdravniku

Po diagnozi celiakije sledi posvet z osebnim zdravnikom in nato še z dietetikom, ki nam predstavi dieto in nas seznani z novim načinom prehanjevanja. Z njihove strani je potrebno preverjanje doslednosti diete in stanja bolezni. Priporočljivo je, da po diagnozi vsaj enkrat letno obiščemo osebnega zdravnika, ki preveri tako obstoječa bolezenska stanja kot morebitna druga, s celiakijo povezana obolenja.

Celikija je bolezen, s katero moramo živeti, saj zanjo na žalost še ni zdravila. Zato je pomembno, da se brezglutenske diete strogo držimo, pomembno pa je tudi, da najdemo pravega zdravnika, ki se na to bolezen spozna in in jo dosledno spremlja, da ne pride še do drugih obolenj.

Če te bolj podrobno zanima kaj je celiakija, kakšni so njeni simptomi in kje vse se skriva gluten, lahko prebereš še ta prispevek: KAJ JE CELIAKIJA: OSNOVNE STVARI, KI JIH MORA VEDETI PRAV VSAK

RECEPT: BREZGLUTENSKI SLANI MAFINI

MAFINI S ŠUNKO, SIROM IN SUŠENIMI PARADIŽNIKI

“Slani mafini – kaj za vraga pa je to?”

Ponavadi, ko omenim, da bom pekla slane mafine, dobim približno tak odziv. Vendar obljubim, da so veliko boljši kot se mogoče sliši! 🙂

Slane mafine rada spečem predem grem na pot ali pa enostavno za na faks ali v službo, ko nočem spet jesti navadnega sendviča ali česa podobnega.

Če jih pripravim več, jih dam v hladilnik in brez težav zdržijo več dni. Edini problem je ta, da jih ponavadi že vse prej pomažemo in na koncu ne ostane noben niti za naslednji dan.

Jaz vse mafine, tako slane kot sladke, pečem v silikonskih modelčkih, ker so tako kolački veliko bolj sočni in penasti, kot v kovinskem pekaču. Zato vam predlagam, da jih ob priliki nabavite, če jih še nimate, ne bo vam žal 🙂

Pred kratkim sem kupila tudi odmerjevalne skodelice. Priročne so predvsem takrat, ko pečem kaj po kakšnem ameriškem receptu, kjer količine niso v gramih in litrih, temveč v skodelicah. Zraven tega pa so še zelo luškane! 🙂 Zato bom pri sestavinah zapisala tako količine v skodelicah, kot v gramih in militrih.

OSNOVNI RECEPT Z DODATKI PO ŽELJI

Biskvit za slane mafine je čisto enostaven – moka, jajca, mleko oz. rastlinski napitek, pecilni prašek in sol.

Temu pa lahko potem dodajate karkoli želite! Lahko pripravite pizza kombinacijo, lahko jih naredite samo s sirom in potresete s sezamom, vanje lahko dodate zelenjavo, karkoli vam poželi srce! 🙂

Jaz sem tokrat zraven klasične šunka-sir kombinacije dodala še sušene paradižnike, ki so naredili mafine izjemno sočne.

Dodam še razne začimbice– nepogrešljiva sta origano in bazilika, pa tudi kajenski poper, paprika in druge začimbe se dobro obnesejo.

Te mafine lahko pripravite tako, da bodo primerni za vegane, namesto jajc lahko uporabite jajčni nadomestek, če jih želite narediti brez laktoze, pa mleko zamenjajte za rastlinsko (tudi pri veganski verziji) ali mleko brez laktoze.

SESTAVINE

POSTOPEK

Pečico nastavimo na 180°C, da se segreje tačas, ko pripravljamo maso. Najprej ločimo beljake in rumenjake, ter iz beljakov stepemo sneg. Vedno, ko delam kakršnekoli biskvite, ločim sneg od rumenjakov, saj je končni rezultat vedno veliko bolj penast.

Potem rumenjake s paličnim mešalnikom dobro premešamo (lahko tudi ročno, vendar je z mešalnikom hitreje, še posebej potem, ko dodamo moko) in dodamo mleko oz. rastlinski napitek. V dveh korakih med mešanjem dodamo še moko in pecilni prašek. Priporočam vam, da oboje skupaj presejete, ni pa nujno (lahko samo malo s prsti premešate, da razrahljate moko). Nato v maso dodamo vse začimbe, sir, šunko in paradižnike, ter dobro premešamo, tokrat ročno z lopatko. Na koncu dodamo še sneg. Vmešamo ga s krožnimi gibi, maso dvigujemo od spodaj navzgor, in jo potiskamo v sneg, da vnesemo čimveč zraka. Ne mešamo predolgo, nič ni narobe, če v masi še vedno vidimo koščke snega, saj bo to naredilo naše mafine le še bolj penaste.

Maso z žlico nadevamo v modelčke, jih rahlo potresemo s parmezanom in pečemo 20-30 min (odvisno od velikosti modelčkov). Na vrhu morajo biti zlato zapečeni, če skozi njih potisnemo zobotrebec, pa se masa ne sme več prijeti na njega. Takrat so naši mafini gotovi!

Seveda moramo enega poskusiti takoj, ostale pa, ko se ohladijo shranimo v dobro zaprto posodo, kjer nas počakajo do naslednjega dne, ko bodo postali naša nekoliko drugačna malica!

Želim ti dober tek in če se odločiš poskusiti ta recept, bom zelo vesel tvojih slikic! 🙂 (če jih boš objavila na Instagramu, pa nas označi! ;))

RECEPT: BREZGLUTENSKA ČESNOVA BAGETA

ODLIČNA ČESNOVA BAGETA Z MASLOM IN PARMEZANOM

Ali se tudi vam kdaj zgodi, da nimate nobene ideje kaj bi pripravili za večerna druženja s prijatelji ali družino? Ali pa samo sebi za večerjo ali malico?

Midva z Lukom sva zadnje čase kar pretiravala s toplimi sendviči in sva rekla, da morava poskusiti še kaj drugega.

Zato sva kupila Schär mini baguette in se odločila, da bova pripravila čisto taprave česnove bagete!

Te česnove bagete so odlične za večerna druženja, saj se narezan kruh da enostavno trgati in vsak si lahko sam postreže. Okus je božanski, hkrati pa nas kruh še lepo nasiti.

Za vegansko različico lahko maslo zamenjamo z olivnim oljem, parmezan pa z veganskim sirom.

BREZ GLUTENA, A Z VELIKO OKUSA

Meni osebno so Schär mini baguette več kot odlične za pripravo te jedi. Ravno prav so velike, da jih enostavno razrežemo, imajo hrustljavo skorjico in mehko sredico. Včasih sem jih uporabljala zgolj za hot dog-e, ampak mislim, da mi je ta česnova bagetka zdaj veliko bolj všeč.

Masleni nadev pripravimo hitro. Nekaj strokov česna, par vejic peteršilja in malo več masla. Zmešamo, z nadevom napolnimo zareze v kruhu, posujemo s parmezanom in česnovo soljo in damo v pečico. Same odlične sestavine, zato tudi končni rezultat ne more biti nič manj kot vrhunski!

RECEPT

SESTAVINE

*za 2 zelo lačni osebi (ali 3 malo manj lačne)

POSTOPEK

Najprej si pripravimo vse za nadev. V manjšo posodico stremo česen, ali pa ga narežemo na res drobne kocke. Nasekljamo peteršilj in ga damo zraven česna v posodico. Nato dodamo še maslo, ki smo ga že prej dali iz hladilnika, da se bo zdaj lažje zmešal z začimbami. Mešamo tako dolgo, da dobimo masleno pasto z enakomerno razporejenimi peteršiljem in česnom.

Nato naredimo v naše bagetke poševne zareze. Morajo biti dovolj globoke, da bomo kruh lahko razprli, vendar pazimo, da ne zarežemo pregloboko, saj se nam bo v nasprotnem primeru kruh strgal.

Z majhno žličko v zareze napolnimo nadev, štručko posujemo s česnovo soljo in malo parmezana.

Ko smo nadevali vse bagetke, jih damo za 10 minut v pečico na 180°C.

Ko so pečene, jih postrežemo na večjem krožniku in uživamo v njihovem odličnem okusu.

Dober tek! 🙂

RECEPT: BROKOLIJEVA KREMNA JUHA

ENOSTAVNO ZIMSKO KOSILO

Ali se tudi vam po vsej tej praznični hrani kar malo “lušta” po eni topli, lahki, kremasti juhici?

Z vami bom delila enostaven recept za okusno, kremasto brokolijevo juho, ki nas lepo pogreje in napolni naše želodčke.

Če bi me kdo par let nazaj vprašal ali želim krožnik brokolijeve juhe, bi najbrž dobil odgovor podoben temu: “Fuuuj, neeee, brokoli ni dober!”. Tudi Luka je bil priča podobnemu proti-napadu, ko je prvič zame kuhal z brokolijem, vendar je bil dovolj trmast in me ni poslušal, tako da se zdaj brokoli vedno pogosteje znajde na najinih krožnikih in celo jaz sem tista, ki ga prostovoljno kupi!

Brokoli ima kar nekaj dobrih učinkov na naš organizem

Vedno je dober bonus, če ima hrana zraven odličnega okusa še kakšen pozitiven učinek na naše zdravje. Brokoli je tako odgovor za cel kup dobrih del:

  • zmanjšuje možnost pojava raka, ker je izjemno bogat z glukorafaninon, ki se v našem telesu pretvori v proti-rakavo spojino sulforafan
  • ker je bogat z vlakninami, zmanjšuje raven holesterola v krvi
  • bogat je z antioksidanti
  • vsebuje veliko kalcija in vitamina K, zato prispeva k zdravju kosti
  • zaradi protivnetnega sulforafana pa blagodejno deluje tudi na srce in ožilje

RECEPT

Za pripravo te juhe ne potrebujete veliko sestavin, hkrati pa vam ni treba biti master-chef, da vam odlično uspe. Če želite pripraviti vegansko verzijo ali ne prebavljate laktoze, potem lahko smetano nadomestite z rastlinsko alternativo, npr. sojino ali riževo kremo.

Lahko je pripravite tudi malo več in shranite v hladilnik, ter si jo privoščite še naslednji dan.

SESTAVINE

*za 4 osebe

POSTOPEK

Najprej dobro očistimo brokoli in ga narežemo na manjše koščke (manjši so, prej bodo kuhani :)) Sesekljamo še česen in čebulo. V posodi segrejemo malo maščobe, lahko je to olivno olje, maslo, kokosova maščoba, kar nam je ljubše. Nato na hitro popražimo čebulo, da postekleni, dodamo še česen, premešamo, nato pa dodamo še brokoli. Premešamo in nato zalijemo z mlačno vodo. Dodamo toliko vode, da je ves brokoli prekrit in nič več. Če želite, da je juha bolj gosta, dodajte v vodo 1 žlico brezglutenske moke. Dodamo še vse začimbe, lonec pokrijemo in kuhamo še 15-20 minut potem, ko zavre.

Juho nato odstavimo in s paličnim mešalnikom dobro spasiramo. Nato dodamo smetano oz. rastlinsko kremo, premešamo in damo lonec nazaj na ploščo, da jo še malo pogrejemo. Poskusimo, če je potrebno dodati še kakšno začimbo, če ne, je naša juha pripravljena. Ko jo serviramo v krožnik, jo potresemo še z jušnimi kockami, če želimo, da ima malo strukture in nam rahlo hrustlja pod zobmi 🙂

Tako enostavno in hitro je brokolijeva juhica pripravljena, vam želim pa samo še dober tek! 🙂

 

 

RECEPT: BOŽIČNI PIŠKOTI

2 RECEPTA ZA NAJBOLJŠE BOŽIČNE PIŠKOTE

Ni pravega božiča brez dobrih božičnih piškotov in ni dobrih piškotov brez super receptov! 🙂

Z vami bom delila 2 preprosta recepta moje mame, ki zmeraj vse navdušita. Prvi so kakavovi kruhki s hrustljavo skorjico in mehko sredico, ki so tako lepi na pogled kot odličnega okusa. Drugi so pa kokosovi rogljički, ki so zelo krhki, zato moramo biti previdni, ko jih nesemo do ust, vendar se naš trud več kot poplača, ko jih okusimo. Zares so odlični in (pre)hitro se zgodi, da se izprazni cela posoda.

Obojni piškoti so suhi in zdržijo dalj časa, tako da se lahko (seveda, če jih pripravimo v zadostni količina) z njimi sladkamo cele praznike 🙂

ČOKOLADNI KRUHKI

Brezglutenski čokoladni kruhkiSESTAVINE:

  • 3 jajca
  • 120g sladkorja v prahu
  • 120g čokolade v prahu
  • 100g jedilne naribane čokolade
  • 150g mletega kokosa
  • 100g mletih orehov

POSTOPEK:

Loči beljake in rumenjake. Iz beljakov stepi trdi sneg. Zmešaj rumenjake in ostale sestavine, na koncu dodaj sneg. Oblikuj kroglice (velike naj bodo približno toliko kot majhni, češnjevi paradižniki) in jih na hitro povaljaj v sladkorju v prahu. Šele ko imate povaljane vse kroglice in zložene na pekač jih “potučkajte”, nič prej. S tem boste dobili lepe razpoke, ker bo sladkor izsušil površino kroglic. Kruhke pečite na 200°C tako dolgo, da lepo razpokajo, v sredini pa morajo ostati mehki, približno 8-10 min. Ohladi jih na pekaču!

KRHKI KOKOSOVI ROGLJIČKI

Brezglutenski vanilijevi rogljičkiSESTAVINE:

  • 40 dag moke Schär Mix C
  • 1 margarina/maslo
  • 10 dag sladkorja
  • 10 dag mletega kokosa
  • 1 žlička vanilijevega sladkorja Taste
  • 1 jajce

POSTOPEK:

Vse sestavine damo v eno posodo, zaželjeno je, da moko presejemo. Nato zamesimo testo, ki ga je lahko oblikavati. Če je preveč lepljivo, ga pokrijemo s plastično folijo in damo za 15-30 minut v hladilnik. Nato oblikujemo najprej kroglice in iz kroglic z rokami zvaljamo rogljičke. Pečemo jih na 180°C približno 12-15 minut, tako da se rahlo obarvajo. Ko so hladni, jih povaljamo še v sladkorju.

Želim vam lepo praznično peko ter mirne in vesele praznike! 🙂

Če boste preizkusili kakšen recept, bomo zeli veseli vaših slikic 🙂

PRIJAVA JE BILA USPEŠNA!

 

POPUST TE BO KMALU ČAKAL V

e-NABIRALNIKU.