Arhiv oznak: testiranje

CELIAKIJA: TESTIRANJE IN DIAGNOZA

Če živite s celiakijo že dalj časa, potem o njej veste najbrž že več kot marsikateri zdravnik. Za tiste, ki pa celiakijo šele spoznavate oz. sumite, da bi jo lahko imeli vi ali kdo izmed vaših bližnjih, pa smo pripravili nekaj podatkov o testiranju in diagnozi celiakije.

Zakaj je testiranje pomembno?

Če imate simptome, kateri spominjajo na celiakijo (napogostejše simptome najdete tukaj) in sumite, da vam težave povzroča gluten, je potrebno testiranje. Celiakija je avtoimunska bolezen, ki prizadane več delov našega telesa, kar pa lahko vodi v resnejše bolezni, tako z dieto kot brez nje. Ker je celiakija doživljenjska, je zato pomembno, da z gotovostjo vemo s čim imamo opravka.

Kdo se mora testirati?

  1. Otroci strejši od 3 let in odrasli, ki imajo simptome celiakije.
  2. Neposredni sorodniki bolnikov s celiakijo – starši, otroci, bratje in sestre imajo kar 10-krat višjo možnost za celiakijo, kot preostala populacija.
  3. Vsak s povezano avtoimunsko boleznijo ali drugim bolezenskim stanjem kot je na primer: sladkorna bolezen tipa 1, avtoimunska bolezen ščitnice, avtoimunska bolezen jeter, Downov sindrom, Turnerjev sindrom, Williamsov sindrom, selektivno pomanjkanje imunoglobulinov A (IgA).

Testiranje za celiakijo

Za odkrivanje celiakije obstaja več seroloških (krvnih) testov, ki identificirajo protitelesa za gluten, najpogosteje uporabljeni pa je tTG-IgA test. Da so rezultati testa pravilni, moramo pred testiranjem obvezno uživati gluten, saj bo v nasprotnem primeru število protiteles lažno prenizko. Če krvni testi kažejo na celiakijo, potem zdravnik naroči še biopsijo tankega črevesa, da lahko bolezen potrdi.

Bolniki s celiakijo imajo enega ali pa oba gena HLA DQ2 in DQ8. Vendar pa to še ni pogoj za bolezen, saj je vsaj en od teh genov prisoten kar pri 40% populacije. Je pa testiranje genetike v pomoč pri izključevanju celiakije oz. njenega pojava pri sorodnikih diagnosticiranega.

Diagnoza

Diagnoza celiakije se poda po opravljeni biopsiji tankega črevesja. Ta poseg opravi gastroenterolog, ki vzame vzorec tankega črevesa in ga pošlje na nadaljno analizo, kjer preverijo ali so prisotne poškodbe, značilne za celiakijo. Diagnoza je dokočno potrjena, ko je po dosledni brezglutenski dieti vidno izboljšanje bolezni.

Preobčutljivost na gluten

Nekateri ljudje imajo simptome celiakije, kljub tem, da nimajo bolezni. Med temi simptomi so lahko bolečina v predelu trebuha, napihnjenost, driska, zaprtje, glavoboli, bolečine v kosteh in sklepih, utrujenost, depresija, hiperkativnost, pojavijo pa se ob uživanju glutena. Takrat govorimo o preobčutljivosti na gluten ali pšenico, simptomi pa se izboljšajo ali popolnoma izginejo na brezglutenski dieti.

Pregledi pri zdravniku

Po diagnozi celiakije sledi posvet z osebnim zdravnikom in nato še z dietetikom, ki nam predstavi dieto in nas seznani z novim načinom prehanjevanja. Z njihove strani je potrebno preverjanje doslednosti diete in stanja bolezni. Priporočljivo je, da po diagnozi vsaj enkrat letno obiščemo osebnega zdravnika, ki preveri tako obstoječa bolezenska stanja kot morebitna druga, s celiakijo povezana obolenja.

Celikija je bolezen, s katero moramo živeti, saj zanjo na žalost še ni zdravila. Zato je pomembno, da se brezglutenske diete strogo držimo, pomembno pa je tudi, da najdemo pravega zdravnika, ki se na to bolezen spozna in in jo dosledno spremlja, da ne pride še do drugih obolenj.

Če te bolj podrobno zanima kaj je celiakija, kakšni so njeni simptomi in kje vse se skriva gluten, lahko prebereš še ta prispevek: KAJ JE CELIAKIJA: OSNOVNE STVARI, KI JIH MORA VEDETI PRAV VSAK

PRIJAVA JE BILA USPEŠNA!

 

POPUST TE BO KMALU ČAKAL V

e-NABIRALNIKU.