Arhiv kategorije: Zdravje

Brezglutenska dieta za ne-celiakaše: ja ali ne?

Ali je brezglutenska dieta zdrava za ljudi, ki nimajo celiakije?

Brezglutenska dieta

Da je brezglutenska dieta edina možnost preživetja celiakašev vemo vsi. Vendar pa velikokrat dobim vprašanje, ali je brezglutenska dieta zdrava tudi za ljudi, ki nimajo celiakije. Vedno odgovorim, da naj vsak jé tisto, kar mu paše. Vendar je pri tem potrebno paziti, da je ta hrana raznolika in se z njo zaužijejo vsa potrebna hranila. Pa naj bo to brezglutenska ali veganska hrana, hrana brez ogljikovih hidratov ali neka čisto tretja dieta.

Predvidevam, da se je tudi marsikdo od vas že vsaj enkrat znašel na mojem mestu. Zato sem se odločila, da malo prebrskam po internetu in zberem čimveč informacij o tem, kaj pravzaprav res pomeni brezglutenska dieta za tiste, ki se jim je, glede na zdravniško kartoteko, ni treba držati.

Zakaj jesti brez glutena, če nimaš celiakije?

Prvi odgovor, ki verjetno marsikomu pade na pamet ob tem vprašanju je, ker je to trenutno moderno. Čeprav se mi zdi, da ta modna muha zadnje čase maha samo še z enim krilom, pa je to najverjetneje še pred kratkim res bil razlog večine. Na splošno je javnost v nekem trenutku začela dojemati gluten kot sovražnika, brezglutensko dieto pa kot zdrav slog življenja, ki popravi vse težave. Od prebavnih do kožnih, pa najbrž še zakonskih. K vitalnosti modne muhe je zagotovo veliko prispevala tudi razširitev brezglutenske ponudbe, saj so izdelki brez glutena prišli bolj ali manj v vsako trgovino, tudi v tiste najmanjše lokalne. Vedno več ljudi se je začelo samo-diagnosticirati s preobčutljivostjo na gluten, ker so po uvedbi brezglutenske diete ugotovili, da imajo boljšo prebavo. To so, glede na podatke na internetu, trije glavni razlogi, zakaj se ljudje, ki nimajo celiakije odločajo za brezglutensko dieto.

Ali brezglutenska dieta resnično pomaga?

Veliko ljudi pravi, da so po poskusni uvedbi brezglutenske diete ugotovili, da se bolje počutijo. Mnogim izginejo tudi marsikateri simptomi, ki so značilni za celiakijo, kljub temu, da te bolezni nimajo potrjene. Ampak ali je to res mogoče?

V ta namen so leta 2011 so v Avstraliji testirali učinke brezglutenske diete na ljudi, ki nimajo celiakije. Polovica testirancev je prejemala brezglutensko dieto, ostali pa placebo (to pomeni, da so mislili, da jedo hrano brez glutena, pa je v resnici niso). Rezultati raziskave niso podali točnega odgovora glede mehanizma. So pa ugotovili, da je brezglutenska dieta pri nekaterih posameznikih zmanjšala simptome kot so napihnjenost, mehkejše blato in utrujenost, čeprav ti niso imeli celiakije.

Leta 2017 je bila objavljena raziskava o občutljivosti na gluten in/ali pšenico, ki ni povezana s celiakijo. Preučevali so vpliv brezglutenske diete na spremenjeno funkcijo črevesja, sindrom razdražljivega črevesja in spremembe v mikroflori prebavil. Ugotovili so, da je aktivacija imunskega sistema in posledična poškodba tankega črevesa zaradi zaužitja glutena možna tudi pri posameznikih, ki nimajo celiakije.

Možno je torej ne samo, da brezglutenska dieta pomaga pri različnih stanjih povezanih s prebavili, ampak tudi, da je mehanizem preobčutljivosti enak kot pri celiakiji. To pomeni, da so lahko te vrste preobčutljivosti čisto enako resne kot je celiakija.

Vpliv brezglutenske diete na avtizem, epilepsijo in shizofrenijo

Tudi to smo že slišali, da brezglutenska dieta izboljša bolezenska stanja, ki niso povezana s prebavili. Kakšna pa je razlaga v tem primeru?

Avtizem: nekatere študije predlagajo, da je pri avtistih visoka možnost reakcije imunskega sistema na gluten, ker to bolezen velikokrat spremljajo povišane krvne koncentracije IgG protiteles za antigliadin. Ker pa zaenkrat še niso našli prave povezave, tega ne morejo trditi z gotovostjo in bo zato potrebno še malo raziskovanja.

Epilepsija: v študiji leta 2016 so preiskovali povezavo med epilepsijo in celiakijo na 113 bolnikih. Ugotovili so, da je zraven epilepsije imelo celiakijo 6% bolnikov. Po uvedbi brezglutenske diete so napadi epilepsije izginili pri 6 od 7 bolnikov in ti niso več potrebovali zdravil.

Shizofrenija: da bi povezali shizofrenijo in celiakijo je bilo izvedenih več manjših študij. Ugotovili so, da je možnost za pojav protiteles povezanih s celiakijo pri shizofrenikih večja kot običajno. Zato je možno, da se bolezensko stanje ob uvedbi brezglutenske diete izboljša, vendar res zgolj pri tistih, ki imajo v krvi prisotna protitelesa. Ampak bo tudi v tem primeru potrebnih še kar nekaj raziskav, da bodo lahko karkoli z gotovostjo trdili.

Vsi ti podatki torej ne pomenijo, da brezglutenska dieta pozdravi avtizem, epilepsijo in shizofrenijo, kot marsikdo zmotno misli. Vse kar lahko na podlagi teh podatkov rečemo, je zgolj to, da je pri teh bolnikih možnost celiakije večja.

Brezglutenska dieta nikomur ne škodi

Velikokrat dobim vprašanje tudi, ali je brezglutenska dieta škodljiva, če nimaš celiakije ali preobčutljivosti na gluten.

Odgovor je zagotovo ne.

Veliko ljudi jé hrano, ki je naravno brez glutena ali v svojo prehrano vključujejo minimalne količine glutena. Dober primer je večina Azije, kjer je glavno žito riž in ne pšenica. Popolnoma mogoče se je zdravo prehranjevati in ne uživati glutena. Vendar pa obstajajo izjeme!

Kakšna so tveganja pri brezglutenski dieti?

Če se držimo brezglutenske diete, se moramo zavedati, da z neustrezno raznolikostjo prehrane lahko škodujemo svojemu zdravju. To velja tako za celiakaše in ljudi s preobčutljivostjo, kot za vse, ki jedo brez glutena zaradi lastne želje.

Pomanjkanje hranil: če iz prehrane izključimo gluten, je velika možnost, da bomo hkrati izločili tudi nekatera pomembna hranila kot so železo, kalcij, vlaknine, tiamin, riboflavin in niacin. Vse to namreč najdemo v polnozrnatih žitih kot je pšenica in drugih živilih, ki vsebujejo gluten. Dober primer so razni kosmiči, ki imajo dodanih veliko vitaminov.

Vlaknine: večina brezglutenskih izdelkov ima zelo nizko vsebnost vlaknin. Te lahko nadomestimo z uživanjem leče, fižola in še katerega drugega brezglutenskega živila. Vendar je za to potrebno kar nekaj načrtovanja.

Študija iz leta 2017 pravi, da je tveganje za pojav srčno-žilnih boleznih pri ljudjeh, ki se držijo brezglutenske diete višje. Razlog zato je neuživanje polnozrnatih živil, ki imajo pozitivne učinke na srce.

Veliko brezglutenskih izdelkov ima tudi višjo vsebnost maščob, sladkorja in so bolj kalorični. To lahko posledično vodi do pridobivanja telesne teže. Mnogi prehranski strokovnjaki zato opozarjajo, da je gluten škodljiv samo za ljudi s celiakijo in preobčutljivostjo!

Čeprav gluten sam po sebi ni esencialen in ni pogoj za zdravo prehrano, pa so zelo pomembna hranila, ki jih živila z glutenom prinašajo. Če torej ni razloga za izločitev glutena iz prehrane, tega ne storiti. Veliko ljudi se odloči za brezglutensko dieto na podlagi premalo informacij in si lahko posledično stori veliko več škode kot koristi.

Uvedba brezglutenske diete

Če nimaš celiakije in po vsem tem še vedno razmišljaš o uvedbi brezglutenske diete, potem moraš najprej storiti naslednje stvari:

  • če trpiš zaradi težav s prebavili, kot so napihnjenost, napenjanje, težave z odvajanjem blata, bolečinami itd., se najprej pogovori s svojim zdravnikom. Za te težave je lahko odgovornih več različnih bolezenskih stanj
  • brezglutenske diete ne smeš uvajati pred testiranjem za celiakijo, saj lahko to vodi do lažno negativnih rezultatov
  • pred uvedbo brezglutenske diete je potrebno govoriti s prehranskim strokovnjakom, ki nam pove kako in s katerimi živili v prehrano vnašamo vsa potrebna hranila
Brezglutenska dieta

Kaj je torej odgovor na vprašanje, ki smo si ga postavili na začetku?

Brezglutenski izdelki zagotovo niso škodljivi za ljudi, ki nimajo celiakije ali preobčutljivosti. Kljub temu pa pretirano izločanje glutena iz prehrane brez konkretnega razloga ni pametno, še posebej v primeru, ko hrana, ki jo uživamo, ni dovolj raznolika in z njo ne vnašamo v telo vseh hranil, ki jih potrebujemo za normalno delovanje. Pri brezglutenski dieti je torej glavnega pomena dobra informiranost, veliko načrtovanja in predvsem uživanja ob hrani, ki je zdrava, sveža, okusna in se po njej dobro počutimo!

Celiakija: miti in resnice

Kaj o celiakiji drži in kaj je izmišljeno?

Celiakija prihaja v paketu s kupom informacij o tem, kaj se sme in kaj je prepovedano. Ampak vse te informacijo morda niso pravilne! O celiakiji obstaja mnogo “trditev”, ki niso nujno resnične in lahko zato marsikoga zmedejo. Še posebej tiste, ki so v svetu brezglutenske diete novi. Zato smo tukaj zbrali nekaj najpogostejših mitov o celiakiji, ki utegnejo biti v pomoč vsem, ki živijo s to boleznijo.

“Celiakija je redka bolezen”

MIT! Sodeč po novih raziskavah ima kar 1 od 100 evropejcev celiakijo. To je mnogo več, kot so včasih predvidevali. Napačne negativne diagnoze so izjemno pogoste in raziskave ocenjujejo, da približno 500.000 ljudi, ki trenutno trpi za simptomi celiakije, še niso bilo diagnosticiranih.

“Celiakija je alergija na hrano”

MIT! Celiakija ni niti alergija na hrano niti intoleranca. Celiakija je avtoimunska bolezen pri kateri uživanje glutena povzroči poškodbe tankega črevesa. Prav tako lahko prizadane druge organe in dele telesa.

“Celiakijo imaš samo, če imaš drisko”

MIT! Celiakija je bolezen, ki ima mnoge simptome in lahko prizadane različne dele telesa. Prav tako se simptomi in njihova intenzivnost razlikujejo med posameniki. Več o simptomih celiakije lahko prebereš tukaj.

“Samo otroci lahko dobijo celiakijo”

MIT! Celiakija se lahko razvije in diagnosticira pri katerikoli starosti. Lahko se razvije ob prvi vključitvi glutena v hrano, v starosti ali nekje vmes. Celiakijo se pogosto diagnosticira v starosti med 40 in 60 let, povprečna starost, pri kateri se postavi diagnoza, pa je 13 let.

“Celiakija lahko z leti izzveni”

MIT! Oh, če bi dobila 1€ vsakič, ko mi je kdo rekel, da pozna nekoga, ki je imel celiakijo, “zdaj je pa več nima”… Celikija je bolezen, ki traja vse življenje! Brezglutenska dieta je edino zdravilo za celiakijo, ki pa zdravi zgolj simptome in ne same bolezni. Takoj, ko se začne gluten spet uživati, se bodo simptomi vrnili, tanko črevo pa bo spet poškodovano. Ko smo na brezglutenski dovolj časa, da si črevesne resice opomorejo, je test za celiakijo negativen. Prav tako v krvi ni protiteles, saj v organizmu ni glutena, na katerega bi moral imunski sistem odreagirati. Nikakor pa to ne pomeni, da bolezni več ni!

“Če na deklaraciji piše, da je izdelek iz obrata, ki predeluje živila z glutenom, ni varen za celiakaše”

RESNICA! Tudi če izdelek ne vsebuje sestavin z glutenom, a je proizveden v obratu, ki predeluje gluten na istih linijah, obstaja možnost, da izdelek vsebuje gluten.

“Če imaš celiakijo, lahko uporabljaš samo kozmetiko, ki je certificirano brez glutena”

DELNO RESNICA, DELNO MIT! Sama definicija kozmetičnega izdelka nam pove, da ta ne more prehajati skozi kožo v kri, zato so vsi izdelki iz tega stališča varni. Problem pa nastane pri izdelkih, ki jih lahko iz takega ali drugačnega razloga zaužijemo. To so na primer šminke in drugi izdelki za ustnice, kreme za roke, maskare in senčila (ker so v stiku s sluznico in lahko prehajajo v sistemski obtok). Prav tako so problematični šamponi in geli za prhanje za otroke! Ti namreč med umivanjem lahko hitro kaj spravijo v usta in to tudi zaužijejo. Gluten velikokrat vsebujejo naravni kozmetični izdelki, zato moramo biti pri njih še posebej previdni.

Pri kozmetičnih izdelkih, ki med sestavinami nimajo navedenih sestavin, ki neposredno vsebujejo gluten in jih ne bomo uporabljali blizu ust in sluznice, strah tako ni potreben. Je pa pametno uporabljati brezglutenske izdelke za nanos na ustnice in oči, ter na tiste dele telesa, ki dnevno večkrat pridejo v stik z usti

“Samo ena drobtinica glutena ti pa že ne škodi”

MIT! Že minimalna količina glutena je dovolj za aktivacijo imunskega sistema celiakaša. Zato je izjemno pomembno, da pri pripravi hrane upoštevamo naslednje nasvete:

  • posode in pribor za kuhanje imamo spravljene ločeno od tistih, ki jih uporabljamo za pripravo hrane z glutenom
  • za cvrtje ne smemo uporabljati olja v katerem se je pripravljala hrana z glutenom
  • uporabljamo lahko samo čisti žar in ločen toaster (ali vrečke za toaster)
  • uporabljamo ločene deske za rezanje in kuhinjske površine pred začetkom kuhanja vedno temeljito očistimo
  • marmelade, masla, gorčiče, majoneze in druga živila, v katera posegamo s potencionalno kontaminiranim priborom, moramo vedno imeti ločena

“Tudi če ima restavracija brezglutenski meni, hrana vseeno ni nujno varna”

RESNICA! Samo brezglutenski jedilnik ni nujno zagotovilo, da bomo dobili varen obrok. Žal je veliko restavracij v svoj jedilnik dodalo brezglutenske jedi zgolj z razlogom, da popestrijo svojo ponudbo, niso pa se podučili o pripravi te hrane. Sami vemo, da priprava varnega brezglutenskega obroka v mešani kuhinji ni enostavna, v restavraciji, ki ima kuhinjo z XY številom ljudi, ki mora pripraviti še 3-krat toliko hrane naenkrat, pa je to še veliko težje. Zato je res pomembno, da se predhodno pozanimamo o njihovem znanju, ozaveščenosti in pogojih kuhinje. Najbolj varne so tiste restavracije, ki imajo kuhinjo ločeno, seveda pa nam lahko pripravijo varen obrok tudi drugi, če se znajo potruditi in vedo na kaj morajo biti pozorni.

Če ti poznaš še kakšen mit, ki so ti ga hoteli “prodati” odkar imaš celiakijo, ga zapiši v komentar! 🙂

Povzeto po Coeliac.org.uk in Beyondceliac.org

CELIAKIJA: TESTIRANJE IN DIAGNOZA

Če živite s celiakijo že dalj časa, potem o njej veste najbrž že več kot marsikateri zdravnik. Za tiste, ki pa celiakijo šele spoznavate oz. sumite, da bi jo lahko imeli vi ali kdo izmed vaših bližnjih, pa smo pripravili nekaj podatkov o testiranju in diagnozi celiakije.

Zakaj je testiranje pomembno?

Če imate simptome, kateri spominjajo na celiakijo (napogostejše simptome najdete tukaj) in sumite, da vam težave povzroča gluten, je potrebno testiranje. Celiakija je avtoimunska bolezen, ki prizadane več delov našega telesa, kar pa lahko vodi v resnejše bolezni, tako z dieto kot brez nje. Ker je celiakija doživljenjska, je zato pomembno, da z gotovostjo vemo s čim imamo opravka.

Kdo se mora testirati?

  1. Otroci strejši od 3 let in odrasli, ki imajo simptome celiakije.
  2. Neposredni sorodniki bolnikov s celiakijo – starši, otroci, bratje in sestre imajo kar 10-krat višjo možnost za celiakijo, kot preostala populacija.
  3. Vsak s povezano avtoimunsko boleznijo ali drugim bolezenskim stanjem kot je na primer: sladkorna bolezen tipa 1, avtoimunska bolezen ščitnice, avtoimunska bolezen jeter, Downov sindrom, Turnerjev sindrom, Williamsov sindrom, selektivno pomanjkanje imunoglobulinov A (IgA).

Testiranje za celiakijo

Za odkrivanje celiakije obstaja več seroloških (krvnih) testov, ki identificirajo protitelesa za gluten, najpogosteje uporabljeni pa je tTG-IgA test. Da so rezultati testa pravilni, moramo pred testiranjem obvezno uživati gluten, saj bo v nasprotnem primeru število protiteles lažno prenizko. Če krvni testi kažejo na celiakijo, potem zdravnik naroči še biopsijo tankega črevesa, da lahko bolezen potrdi.

Bolniki s celiakijo imajo enega ali pa oba gena HLA DQ2 in DQ8. Vendar pa to še ni pogoj za bolezen, saj je vsaj en od teh genov prisoten kar pri 40% populacije. Je pa testiranje genetike v pomoč pri izključevanju celiakije oz. njenega pojava pri sorodnikih diagnosticiranega.

Diagnoza

Diagnoza celiakije se poda po opravljeni biopsiji tankega črevesja. Ta poseg opravi gastroenterolog, ki vzame vzorec tankega črevesa in ga pošlje na nadaljno analizo, kjer preverijo ali so prisotne poškodbe, značilne za celiakijo. Diagnoza je dokočno potrjena, ko je po dosledni brezglutenski dieti vidno izboljšanje bolezni.

Preobčutljivost na gluten

Nekateri ljudje imajo simptome celiakije, kljub tem, da nimajo bolezni. Med temi simptomi so lahko bolečina v predelu trebuha, napihnjenost, driska, zaprtje, glavoboli, bolečine v kosteh in sklepih, utrujenost, depresija, hiperkativnost, pojavijo pa se ob uživanju glutena. Takrat govorimo o preobčutljivosti na gluten ali pšenico, simptomi pa se izboljšajo ali popolnoma izginejo na brezglutenski dieti.

Pregledi pri zdravniku

Po diagnozi celiakije sledi posvet z osebnim zdravnikom in nato še z dietetikom, ki nam predstavi dieto in nas seznani z novim načinom prehanjevanja. Z njihove strani je potrebno preverjanje doslednosti diete in stanja bolezni. Priporočljivo je, da po diagnozi vsaj enkrat letno obiščemo osebnega zdravnika, ki preveri tako obstoječa bolezenska stanja kot morebitna druga, s celiakijo povezana obolenja.

Celikija je bolezen, s katero moramo živeti, saj zanjo na žalost še ni zdravila. Zato je pomembno, da se brezglutenske diete strogo držimo, pomembno pa je tudi, da najdemo pravega zdravnika, ki se na to bolezen spozna in in jo dosledno spremlja, da ne pride še do drugih obolenj.

Če te bolj podrobno zanima kaj je celiakija, kakšni so njeni simptomi in kje vse se skriva gluten, lahko prebereš še ta prispevek: KAJ JE CELIAKIJA: OSNOVNE STVARI, KI JIH MORA VEDETI PRAV VSAK

KAJ JE CELIAKIJA: OSNOVNE STVARI, KI JIH MORA VEDETI PRAV VSAK

“A je to tista alergija, ko ne smeš jesti glutena?” Celiakija je avtoimunska bolezen

Že res, da bolniki s celiakijo ne smemo jesti glutena, vendar celiakija ni alergija. Celiakija je avtoimunska bolezen pri kateri zauživanje glutena vodi do poškodb tankega črevesa. Prav tako celiakija ni intoleranca na gluten. Mehanizem zaužitja glutena pri celiakaših je namreč tak, da se gluten razgradi v antigenski peptid, ki sproži imunološki proces v črevesju, saj ga naše telo zaznava kot tujek.

Celiakija je najbolj pogosta genetska motnja prebavnega trakta, ki prizadene 0,5-1 % populacije.

Kaj je gluten?

Molekula glutenaGluten je beljakovina, ki jo najdemo v zrnih pšenice, ječmena, rži, pire, tritikala in kamuta. Sestavljen je bolj ali manj iz gluteninov in gliadinov, slednji so odgovorni za aktivacijo imunskega sistema pri celiakaših. Gluten najdemo ne samo v kruhu in testeninah, temveč tudi v mnogih drugih izdelkih, saj se uporablja kot “lepilo”, zgoščevalo, sladilo in še marsikaj drugega.

Celiakija je dedna bolezen

Celiakija je skupna v družini in se (lahko) prenaša iz generacije v generacijo. Genetske determinante bolezni so bile identificirane kot HLA molekule razreda II in geni DQA in DQB, ki se nahajajo na kromosomu 6. 90 do 95% ljudi s celiakijo izražajo HLA-DQ2, ostali pa DQ8. Še večja možnost, da otroci zbolijo za celiakijo je, če imajo starši diabetes tipa 1, Downov sindrom, Turnerjev sindrom, Williamsonov sindrom, avtoimuni tiroiditis (ščitnica) ali primankljaj IgA.

Simptomi celiakije

Simptomi celiakije so lahko različni, prav tako se njihova intenziteta razlikuje od bolnika do bolnika. Med najpogostejšimi je bolečina v predelu trebuha, diareja ali zaprtje, izguba telesne teže, slabost in omotičnost/izčrpanost. Pojavi se lahko tudi velik in napet trebuh, anemija, bledica kože in vidnih sluznic, bruhanje, slabo razpoloženje, pomanjkanje apetita, zaostanek v rasti in znaki sekundarne laktozne intolerance.

Tipi celiakije

Tipična celiakija: pomeni polno izraženo obliko glutenske enteropatije. Pri tej obliki redno odkrijemo značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa, prav tako pa so prisotni serološki označevalci celiakije. Bolezen se običajno razvije pri dojenčkih med 6. in 18. mesecem starosti, vedno nekaj tednov ali mesecev po tem, ko otrok začne uživati žitarice.

Atipična celiakija: pomeni obliko bolezni z atipičnimi kliničnimi znaki po drugem letu starosti. Takšni bolniki imajo pogosto minimalne težave s prebavili, morda le napenjanje v trebuhu, namesto driske so lahko zaprti. Navadno je v ospredju tudi izrazita utrujenost. V klinični sliki prevladujejo neznačilni simptomi, kot so:

  • Pomanjkanje apetita je verjetno eden glavnih vzrokov za izgubo telesne teže in nizko rast.
  • Bolečine v trebuhu niso tipične, saj jih navaja le 1 % otrok.
  • Ponavljajoče se afte v ustih in defekt zobne sklenine stalnih zob pri 10-40 % otrok.
  • Pri mladostnikih s celiakijo sta pogost simptom kronična utrujenost in glavobol.
  • Zaradi bruhanja in drisk lahko pride do elektrolitnih motenj kot so hipokalemija, hipomagneziemija, hipokalciemija, zato so možne hipotonija, parestezija, tetanija, bolečine v kosteh, spremembe na koži.
  • Lahko pride do osteoporoze, osteomalacije in rahitisa.
  • Zaradi malabsorbcije beljakovin lahko pride do hipoproteinemije, ki je vzrok edemov.
  • Možne so krvavitve zaradi hipoprotrombinemije.
  • Pri mladostnikih lahko nastopijo epistakse, ekhimoze ali večje krvavitve iz prebavil ali drugih organov.
  • Bolezni jeter (povišani jetrni encimi, hepatitis).
  • 6-12 % otrok z nepojasnjeno sideropenično anemijo ima celiakijo.
  • Pri otroku s celiakijo lahko opazimo betičaste prste in dolge trepalnice, otroci so lahko tudi motorično zaostali.
  • Mladostniki s celiakijo lahko imajo zapoznelo puberteto z zaostajanjem v spolnem dozorevanju in nizko rast-celiakija je lahko v 5-25 % vzrok nizke rasti pri otroku.
  • Otrok z nezdravljeno celiakijo lahko ima tudi psihične motnje (depresija).
  • Nespecifične nevrološke motnje (ataksija, periferna nevropatija in miopatija) so pojavljajo pri 16 % otrok s celiakijo.
  • Alopecia areata lahko nastopi v povezavi s celiakijo.
  • Pri več kot 75 % bolnikov z dermatitis herpetiformis ugotavljajo tipične patološke spremembe sluznice tankega črevesja.
  • Mladostnik s celiakijo lahko ima težave s sklepi.
  • Limfocitni gastritis nastopi v redkih primerih otrok s celiakijo.
  • Približno pri 1/3 novoodkritih bolnikov s celiakijo je prisotna insuficienca pankreasa, ki ima dobro prognozo po zdravljenju z brezgluteinsko dieto.
  • Značilna je lahko tudi neplodnost in spontani splav.

DERMATITIS HERPETIFORMIS

Dermatitis herpetiformis, srbeč izpuščaj z majhnimi papulami in z vodo napolnjenimi vezikli je prav tako značilen za ljudi s celiakijo. Najpogosteje se pojavlja na komolcih, kolenih, podlahteh, hrbtu, zadnjici in lasišču. To je herpesu podobno vnetje kože, in sicer gre z avtoimunsko vnetje v koži. Imunski sistem tvori protitelesa proti TTG-lastnemu encimu, ki je odgovoren za razgradnjo glutena. Ta kompleks naš imunski sistem prepozna kot škodljiv tujek, kar nato povzroča vnetje. Moten imunski odziv se najprej pojavi v sluznici črevesja, nato pa se vnetje razširi še na kožo. Kožne spremembe se spontano zacelijo brez brazgotinjenja, vendar zapuščajo hiperpigmentirano kožo.

ASIMPTOMATSKE OBLIKE CELIAKIJE

Tiha celiakija: klinični znaki celiakije so odsotni, prisotne pa so značilne histološke spremembe sluznice ozkega črevesa in značilni serološki označevalci bolezni. Tipične spremembe na sluznici tankega črevesja se normalizirajo po dieti. Ugotavljamo jo najpogosteje s pomočjo skrininga oziroma presejalnih testov. Nekateri jo imenujejo tudi asimptomatska celiakija. Prisotna je pri 5-10 % ožjih družinskih članov bolnikov s celiakijo. Asimptomatski primeri so sedemkrat pogostejši od simptomatskih. Prisotni so serološki označevalci celiakije.

Latentna celiakija: imajo jo osebe, ki imajo pozitivne markerje celiakijje, vendar brez prisotnih sprememb na sluznici tankega črevesja. Ljudje nimajo simptomov bolezni, lahko pa imajo v anamnezi predhodno manifestno ali tiho obliko celiakije, ki se je po brezgluteinski dieti pozdravila. Z natančnim histološkim pregledom bioptov črevesne sluznice lahko ugotovimo povečano število intraepitelijskih limfocitov.

Potencialna celiakija: pri potencialni obliki celiakije bolnik še ni imel dokazane atrofije sluznice tankega črevesa. Edini znak za preobčutljivost na gluten je prisotnost seroloških označevalcev celiakije.

Zdravila ni!

Zdravila za celiakijo žal še ni. Lahko pa s strogo brezglutensko dieto odpravimo njene simptome in preprečimo, da bi bolezen napredovala. Da si tanko črevo opomore, traja kar nekaj časa. Pri odraslem človeku je potrebna dieta od 2 pa do 3 leta, da se atrofija črevesnih resic popravi, pri otrocih pa je to nekliko hitreje, spremembe so vidne že po 3 do 6 mesecih stroge diete.

Življenje s celiakijo morda ni najbolj praktično, je pa res, da se celiakaši bolj zavedamo kaj vsak dan damo pod zob in znamo ceniti svoje zdravje in dobro počutje.

PRIJAVA JE BILA USPEŠNA!

 

POPUST TE BO KMALU ČAKAL V

e-NABIRALNIKU.